Število migrantov iz Zahodne Azije in Severne Afrike v Evropo se je leta 2015 zelo povečalo. V Evropi je nastala velika migracijska kriza, ki jo je povzročila preusmeritev migrantskih poti iz južnih ...in zahodnih mediteranskih poti na balkansko pot. Razsežnost krize je pokazala nepripravljenost EU, da bi z ustrezno migracijsko politiko legalno obvladala nastali položaj. V Sloveniji smo v začetku množico migrantov le opazovali. Ko pa je Madžarska zaprla svoje meje, se je njihova pot preusmerila proti Sloveniji. Število migrantov, ki je hitro preseglo kapacitete, ki so omogočale nadzorovanje položaja, se je zmanjšalo šele spomladi 2016 po sprejetju dogovora med EU in Turčijo. Avtor zagovarja tezo, da je migracijska kriza v Evropi del širše krize prebivalstvene politike. Nedokončan demografski prehod v evropski soseščini s hitro rastjo prebivalstva, z vojnami in s političnimi krizami ustvarja vse več potencialnih migrantov. Ker se bodo demografska neravnovesja med temi regijami v prihodnosti še povečala, mora Evropa sprejeti primerno prebivalstveno in migracijsko politiko. Avtorjeve obrise vzdržne migracijske politike v EU bo treba preveriti v širših razpravah.
Avtor postavlja v besedilu tezo, da imata izobraženost in z njo povezana ustvarjalnost zelo velik vpliv na regionalno členitev nekega ozemlja in njegovo upravno razdelitev. Tezo nato obravnava, ...analizira in testira s pomočjo indeksa ustvarjalnosti in njegovih sestavnih delov, indeksov talenta, tehnologije in tolerantnosti (3T), za slovenske statistične regije. Indeks ustvarjalnosti je najvišji v Osrednjeslovenski regiji, preostale regije pa razen Gorenjske zelo zaostajajo. Matrica razvoja kaže, da so Osrednjeslovenska, Gorenjska, Zasavska, Obalno-kraška in Goriška regija voditeljice, Savinjska se prebija, druge pa stopicajo zadaj. V Osrednjeslovenski regiji je izrazito močna koncentracija večine elementov ustvarjalnosti. Razlika med centrom in drugimi regijami pa je razen redkih izjem prevelika. Na osnovi podatkov o indeksu ustvarjalnosti in na osnovi matrice razvoja naših statističnih regij se zdi, da bi bilo najprimerneje razdeliti Slovenijo na šest do največ osem upravnih pokrajin. Oblikovati bi jih bilo treba tako, da bi za jedra vzeli regije voditeljice in prebijajoče se regije, ki bi jim smiselno priključili druge regije ali dele regij.
Abstract The population ageing is a recent phenomenon with numerous and important social, economic and other consequences. In the developed countries the process has developed inmore advanced form ...with high and still rising percentage of the age group 65 and moreyears in the total population. This development is the main cause of the deep transformations of the socioeconomic characteristics of the modern society. The most important arethe challenges to public finances and intergenerational solidarity, especially those in thefields of public pensions, health care and long-term care. Serious reforms are needed forthe path of greater sustainability of these systems in EU as well as in Slovenia.
Abstract The population ageing is a recent phenomenon with numerous and important social, economic and other consequences. In the developed countries the process has developed inmore advanced form ...with high and still rising percentage of the age group 65 and moreyears in the total population. This development is the main cause of the deep transformations of the socioeconomic characteristics of the modern society. The most important arethe challenges to public finances and intergenerational solidarity, especially those in thefields of public pensions, health care and long-term care. Serious reforms are needed forthe path of greater sustainability of these systems in EU as well as in Slovenia.
PDF
