Jože Kastelic (1913-2003) Marko Marinčič
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2003, Letnik:
5, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Profesor Kastelic ni bil nikoli predavatelj na Oddelku za klasično filologijo; formalno gaje s tem oddelkom povezoval samo en dogodek, ki se ga danes redki spominjajo: disertacija o antičnih motivih ...v Prešernovi poeziji (1943).
Intertekstualno funkcijo štirih homerskih epizod, ob katerih se zgleduje sklepna pripoved Vergilijevih Georgik (Il. 1 in 18, Od. 4 in 8), je mogoče povezati z moralizirajočimi interpretacijami ...Homerja, izpričanimi zlasti pri Plutarhu (De aud. poet. 19f-20a), Horaciju (Epist. 1,2) in v Vergilijevi zbirki Bucolica (Ecl. 2). Klimenin spev (Georg. 4,345-7), ki so ga dosedanji interpreti povezovali predvsem s kozmološko alegorezo Homerja, posnema homersko tehniko prefiguracije; ta značilni pojav pripovedne poezije pa v novem zvrstnem kontekstu dobi močan filozofsko-didaktični naboj.
Tema tega zapisa, prvotno objavljenega v diskusijski skupini Agor@, je tudi v okviru revije Keria »popularizacija antike«, njegov povod pa dogodek, ki je -vsaj po mojem prepričanju in spominu - eden ...najbolj kvalitetnih prispevkov k tej popularizaciji. Že uvodoma naj poudarim, daje ta vidik izrazito omejen, obroben, skorajda hermetičen; kvaliteta nove predstave je ravno v tem, da njeno strateško bistvo ni didaktično (čeprav v njej nastopa cela enciklopedija grških mitoloških junakov).
(Pont. 4.13.19) Die Parallele zwischen Preseren und seinem römischen Vorbild liegt auf der Hand: «Auch ich habe (wie Ovid) ein Buch in einer «barbarischen» Sprache verfaßt, und ich schäme mich ...dafür!» Dadurch wird der deutsche Gedichtzyklus vom Autor selber im vorhinein als ein unbedeutender, aber schändlicher Ausflug in das Land der Barbaren gebrandmarkt. Denn die Pointe von Ovids Uterarischem Debut im Pontus ist es gerade, daß sein (angeblich auf Getisch verfaßtes) Gedicht ein Lobgedicht auf Augustus gewesen sei; er habe dieses Gedicht mit großem Erfolg vorgetragen und mit seinem Aufrtitt sogar die wilden Schwarzmeerbewohner tief gerührt, nur Caesar - so würde der unausgesprochene Vorwurf lauten - blieb unerbittlich: A! pudet et Getico scripsi sermone libellum structaque sunt nostris barbara uerba modis: et placui - gratare mihi! - coepique poetae inter inhumanos nomen habere Getas. Deutsch sprechen in der Regel hier zu Lande Die Herrinnen und Herren, die befehlen, Slowenisch die, so von dem Dienerstande; Den strengsten Dienst then' ich, den freie Seelen Gethent, die Liebe schlug in ihre Bande, Nicht darf ich gegen diese Sitte fehlen.20 Die Sprache, die der Preäeren hier benutzt, ist die Sprache der augusteischen recusatio: «Als Geliebter schulde ich (= schuldet der Slawe, für den ich mich einsetzen möchte) einzig dem Gesetz der Liebe (servitium amoris) Gehorsam; laßt also den Slawen in der Sprache der Sklaven weiter Liebesgedichte schreiben.» BAUM, W., «France Preäeren, ein slowenischer Dichter in Österreich», Österreich in Geschichte und Literatur, 43, 1999a, 107-117 BAUM, W., (Hg.), France Preseren, Deutsche Dichtungen, Klagenfurt 1999b. HEPPNER, H. (Hg.), Slowenen und Deutsche im gemeinsamen Raum: neue Forschungen zu einem komplexen Thema, München 2002.
Približno pred letom sem oklevaje sprejel nalogo, naj iz obstoječih in po potrebi novih prevodov Katulove lirike sestavim izbor za dvojezično latinsko slovensko izdajo. Prava vsebina te naloge se je ...skrivala za na videz nedolžno formulacijo »po potrebi novih«: tisto, kar ni prevedeno ali pa obstaja samo v precej olepšanih Šmitovih prevodih, so povečini sramotilne pesmi z obsceno vsebino. Ob tem naj že takoj omenim, da se mi številne Šmitove prepesnitve zdijo zelo posrečene in nekatere skoraj nedosegljive (npr. c. 47, Acmen Septimius), in tudi pri prevajanju ajshrologijeje včasih znal biti nenavadno neposreden in učinkovit (npr. pri »Egnatiju«, c. 97) - seveda dokler ne gre Katul »predaleč«. Šmitovi prevodi so nastali v času, ko ni bilo mogoče objaviti česarkoli, vseeno pa se zdi, da prevajalcu zvrst ni bila najbolj po duši. »Hoja za Katulom«2 je vendarle predvsem hoja za nežnim in nedolžnim, morda tudi strastno razrvanim, mnogo manj pa za grobim in vulgarnim Katulom.