Prispevek s skladenjskega vidika analizira Trubarjevo izvirno oblikovana besedila: kratke povzetke evangelijskih poglavij (TE 1555, Matejevega evangelija v TT 1581-82) ter obsežne razlage nedeljskih ...oz. prazničnih evangelijev (TR 1558). Ugotavlja zanimivo, funkcionalno ubesedovalno dvojnost. V povzetkih namerno krnjenost stavčnih struktur z izpusti stavčnih členov v temeljnem dvodelnem stavčnem vzorcu ter izrabo enodelnih glagolskih in neglagolskih stavčnih vzorcev, kar še omogoča razumevanje znanega sporočila. V razlagah evangelijev pa, nasprotno, sporočilno-stilistično pogojen razmah stavčnih struktur s ponovitvami, potrojitvami stavčnih členov, priredij in podredij, ki stopnjujejo razlagalno pomensko bogatost in doživljanje sporočila. Oba skladenjska ubesedovalana načina kot tudi ustrezna raznolikost pogovornega in terminološkega besedja prvega knjižnega desetletja (1550-1558) izkazujeta normatovno izdelanost skladenjskega izražanja predhodne govorne bogoslužne oznanjevalne zvrsti slovenskega jezika.
Vu mes connaissances limitées en françis, j'ai choisi d'examiner l'une des contributions de Tesnière sur la langue slovène, a savoir la critique faite à propos de l'ouvrage Konzanantizem II rédigé ...par Ramovš.
Iz navedene obravnave jezikovnega gradiva sledi, da je pisatelj I. Tavčar v svojih delih upošteval pravila knjižne norme. če že ne sam, so pri tem sodelovali uredniki in korektorji literarnih ...časopisov. Normo je sprejemal kot nujno dejstvo, vendar se vsem pravilom, ki so usmerjala v arhaizacijo jezika, ni v celoti podrejal. Slovanske izposojenke je izkoriščal zelo funkcionalllo. Znal je izrabiti tudi nežive člene jezikovnega sistema, jih oživljati in tvorno razvijati. Spretno je prepletal vse dubletne možnosti na leksikalni in sintaktični jezikovni ravni. Pri izbiri možnosti ga je vodila funkcionalnost, zato imajo v njegovih stavkih tako arhaični kot sodobni pojavi lahko stilistično vrednost. Tavčarjeva dela od začetnih objav v sedemdesetih letih do konca 19. stoletja izpričujejo zavidljiv jezikovni razvoj. Kljub tesnobi norme do devetdesetih let se v njej sproščeno giblje in potiska jezikovni razvoj naprej. Ko pride do sodobnejših premikov tudi pri »pravilih« knjižnega jezika in iz slovnic izginejo arhaična pretiravanja, se Tavčarju jezik razrase v pokoren instrument.
The article introduces and examines the recently discovered manuscript "Kolomonov zegen in Zdravilske bukve" by Filip Orozen. It was compiled in the dialect region of the Lasko sub-dialect (Kovk, ...Dol, Turje) towards the end of the 19th century. The texts of the Kolomon are based on the original from the Carinthian bukovniki tradition (from 1820 or 1830), written in the Central Slovene variety of the Slovene literary language before the introduction of the "new forms," with a considerable share of morphophonemic elements from the local dialect. In terms of content, the texts (prayers, magic formulas and charms) almost entirely match the Colemone-Shegen by bukovniki, except that Orozen's version excludes all typical dialectal features of the Roz dialect that were unfamiliar in his region. The language of Zdravilske bukve is closer to his local dialect. Adapted from the source document
Odločilno preusmeritveno razdobje v ·razvoju novoslovenskega knjižnega jezika se na začetku 19. stol. začenja s praktično in teoretično dejavnostjo pesnika V. Vodnika in jezikoslovca J. Kopitarja. ...Prvi je s svojo prosvetljensko tvornostjo in novinarstvom1 razširil vsebinski obseg knjižne dejavnosti na necerkveno območje. S tem je nujno moral po potrebi izmenjavati arhaič1rn jezikovna sredstva z novejšimi pogovornimi značilnostmi. Pozorno je uprl pogled k slovanskim slovničarjem in k bližnjim Slovanom.
Primoz Trubar's original (rather than translated) texts are analyzed from a syntactic point of view: summaries of gospel chapters (TE 1555, Matthew's Gospel in TT 1581-82) & extensive explications of ...Sunday & holiday gospels (TR 1558). The author finds an interesting functional duality in wording. In the summaries, there is intentional abbreviation of syntactic structures with omissions of sentence constituents in the basic two-part syntactic pattern & the use of one-part verbal & non-verbal sentence patterns, which still allows understanding of a familiar text. In the explications of the gospels, on the other hand, Trubar used communicatively & stylistically induced expansion of syntactic structures with repetitions, sometimes triple, in sentence constituents, coordination & subordination, which enhance the explicative semantic value & experience of the text. Both syntactic methods of wording as well as the corresponding diversity of the colloquial & terminological lexicon in the first literary decade (1550-1558), attest to the normative refinement of the preceding spoken liturgical style of Slovene. Adapted from the source document
PDF
