Namen članka je predstaviti pomensko razlikovanje med razširitvijo in dopolnitvijo pri podaljšavi pregovora, ki ga je predlagal Permjakov. Temu razlikovanju je po naši oceni posvečeno premalo ...pozornosti in bi moralo predstavljati eno izmed ključnih meril pri urejanju paremiološkega gradiva in v korpusnih paremioloških raziskavah. V prispevku prikazujemo, kako se s korpusno analizo in nekaterimi dodatnimi (npr. anketnimi) viri lotevamo tega razlikovanja pri paremiološkem gradivu iz sodobnih in historičnih virov. Navedli bomo primere dopolnitev in razširitev, določili njihovo zastopanost v zbirkah ter korpusnih virih in njihovo razvrščanje potrdili z zgledi rabe.
This article presents theory-based model explanations of meaning and compares them with the explanations of meaning presented in the
Dictionary of the Slovenian Standard Language, third edition
, and ...the
Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions
– the paremiological dictionary of contemporary Slovenian. The making of model explanations of meaning is connected particularly with a desire to help lexicographers to present the meanings of paremiological expressions as uniformly as possible. The article discusses the scope of paremiological genres included in both dictionaries, describes the theoretical basis for the making of the model explanations of the meaning, and presents concrete examples of the explanations of meaning for expressions belonging to seven paremiological genres and certain subgenres.
U članku su prikazani teorijski modeli značenja sedam paremioloških vrsta i pojedinih podvrsta. Prikazana je i teorijska podloga za izradu modela značenja za svaku paremiološku vrstu (poslovica, izreka, praznovjerje, antiposlovica, wellerizam, slogan inekonvencionalni frazeološki odgovor). Poslovica izražava uvjerenje da je radnja ili stanje rezultat nekog općeg načela i nudi pouku; izreka opisuje obilježje radnje ili stanja (bez pouke); praznovjerje izražava praznovjerno uvjerenje da je radnja ili stanje rezultat nekog općeg načela; slogan izražava poziv na djelovanje ili stanje, u nekim slučajevima sadržava i pouku; antiposlovica parodijski izražava kritiku uvjerenja da je radnja ili stanje rezultat nekog općeg načela i da je pouka određene poslovice valjana; wellerizam izražava kritiku vjerovanja u pouku određenoga (paremiološkog ili neparemiološkog) izraza predstavljajući ga u izravnom govoru i uz parodiranje izravnoga govora; nekonvencionalni odgovor izražava duhovit, razigran, namjerno neprikladan odgovor na izraz sugovornika. Uz prikaz glavnih značajka razmatranih paremioloških vrsta u radu se uspoređuju teorijski modeli značenja s njihovom praktičnom primjenom u dvama mrežnim rječnicima: Rječniku slovenskoga standardnog jezika, treće izdanje (
Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja – eSSKJ
) i Rječniku poslovica i sličnih paremioloških izraza (
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov – SPP
) – paremiološkomu rječniku suvremenoga slovenskog jezika. U radu se navode konkretni primjeri objašnjenja značenja te primjeri njihove uporabe.
Predstavili bomo skupino stavčnih frazemov (predvsem paremiološkega tipa), pri katerih so sestavine izpostavljene posebej izrazitemu prenavljanju. Ker smo v frazeoloških raziskavah pri nas in po ...svetu do sedaj naleteli le na precej širši pojem vzorec ali model, ki označuje tvorbo večje skupine različno motiviranih enot po določenem modelu, za vrsto prenovitev posameznega frazema, ki ga obravnava ta prispevek, predlagamo termin tematsko-konstrukcijski vzorec. Na primere takih prenovitev smo naleteli med sociolingvističnimi in korpusnimi raziskavami za določitev slovenskega paremiološkega minimuma ter optimuma.
We define an unconventional reply as a fixed, unpredictable, inadequate, and usually humorous or absurd reply by person B to a statement by person A. The replies constitute a special type of ...phrasemes (subtype of phraseological replies) and are a special paremiological genre. Research conducted among 209 Slovene speakers is presented. We determine passive and active knowledge of twenty unconventional replies and the degree to which they are recognized as units belonging to a specific genre. We also present a list of other unconventional replies and variants.
Vprasanje frazeologije v govorni komunikaciji je pomembno, ker obsega v vsakdanji komunikaciji znatno vecji delez kot pisna, jezikoslovje pa je govorne vire dolgo casa zanemarjalo (Cermak 2005: ...19-21). Cermák je preprican, da bodo to vlogo v prihodnosti prevzeli govorni korpusi, ki pa so zaenkrat se dokaj majhni. Najprej si moramo zastaviti vprasanje smotrnosti raziskovanja PE v govornem korpusu v velikosti, ki nam je na voljo. V korpusu GOS, ki obsega 120 ur posnetkov, lahko pricakujemo relativno malo zgledov PE. Zato je smiselno, da se v prvi tovrstni raziskavi posvetimo dovolj obsezni mnozici PE, ki v sodobni slovenscini predstavljajo aktivno paremiolosko jedro. Ce bi se lotili iskanja poljubnih PE z opiranjem na jezikovno intuicijo, bi se morda takemu jedru priblizali, vendar bi slo za subjektivno oceno enega govorca. Ocenjujemo, da tako jedro predstavlja slovenski paremioloski minimum, ki smo ga delno ze predstavili (Durco, Meterc 2013). Minimum 300 najbolj poznanih slovenskih PE, ki izvira iz Permjakovovega koncepta (1988: 143-44), smo ustvarili s sociolingvisticno raziskavo s spletnim vprasalnikom po Durcevi (2002) metodologiji na naslovu vprasalnik.tisina. net (Meterc 2015). V izhodiscnem korpusu za raziskavo je 918 PE, izpisanih iz SSKJ-ja in Frazeoloskega slovarja v petih jezikih (Pavlica 1960), med katerimi prevladujejo pregovori in reki, nekaj pa je tudi drugih paremioloskih zanrov (krilatic in wellerizmov). V prispevku uporabljamo minimum 1.0, ki je nastal oktobra 2012 po tem, ko je vprasalnik v celoti izpolnilo 316 anketirancev iz vse Slovenije, rojenih med letom 1929 in 2000.3 V okviru doktorskega studija (Meterc 2014a) smo minimum po Durcevem konceptu (2006: 3) nadgradili v paremioloski optimum, v katerem vrstni red PE dolocata tako poznanost PE kakor njihova pogostnost v korpusu pisnih besedil FidaPLUS. O enotah paremioloskega minimuma si lahko zastavimo naslednja vprasanja: Ena izmed tezenj sodobnega razvoja korpusnega jezikoslovja je izpopolnjevanje taktik iskanja stavcnih in vecstavcnih enot v korpusih (Cermák, 2005a: 158), ki se ga lotevajo nekateri frazeologi (prim. Gantar 2004, Durco 2006, Cermák 2007). PE iz minimuma smo vecinoma iskali z enostavnimi iskalnimi pogoji po standardiziranem zapisu.4 Enote smo skusali razdeliti na cim vec sestavnih delov, ki bi jih lahko se uporabili za iskalne pogoje s prikazom obvladljivih seznamov konkordanc, saj smo zeleli zajeti tudi variantne in prenovljene oblike. Poleg tega smo sestavinske variante iskali z razlicnimi sestavinami, npr. »imeti hudic« za enoto Kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega. Pogosto je zadoscala ze kombinacija polnopomenske in nepolnopomenske sestavine, npr. samostalnika in predloga: »vrabec v«, »golob na«, »na strehi« in »v roki«. Ker je korpus manjsi po obsegu, smo nekatere enote lahko iskali tudi z iskalnimi pogoji iz ene same leme, npr. »pameten« za enoto Pametnejsi odneha (52. mesto), kar v vecjih pisnih korpusih ni mozno. V primerih PE z arhaizmom, nekrotizmom ali kaksno drugo posebnostjo smo iskali z enim samim leksemom po pogovornem zapisu, npr »gliha« pri enoti Gliha vkup striha (239. mesto), »Trsti« pri enoti Le povrsti, kakor so hise v Trsti (216. mesto) in »komod«/»komot«/»kamot« pri enoti Cez komod ga ni (271. mesto). Med PE iz javnega diskurza ima podtip razvedrilnega diskurza (54,35 %) obcutno prednost pred podtipom informativno-izobrazevalnega diskurza (21,74 %). Treba je sicer upostevati, da so se snovalci korpusa odlocili uvrstiti prosti moderirani radijski program v razvedrilni diskurz, ker ta »skusa podajati informativne vsebine na razvedrilen nacin« (Verdonik, Zwitter Vitez 2011: 49). Najvec je PE, ki se v okviru razvedrilnega diskurza pojavljajo v radijskih besedilih. Predstavljajo priblizno tretjino vseh najdenih PE (30,43 %), delez radijskih besedil tega podtipa pa v korpusu znasa le 12,13 %. Opazno povecan je tudi delez PE iz televizijskega javnega razvedrilnega diskurza (23,91 %), ce upostevamo, da televizijska besedila tega tipa predstavljajo 10,14 % vseh posnetkov v korpusu. Tako delez PE iz televizijskih kakor tudi radijskih posnetkov iz javnega informativno-izobrazevalnega diskurza sta primerljiva z zastopanostjo besedil v korpusu. Obcutno nizek je delez PE v osebnem stiku javnega izobrazevalno-informativnega diskurza (4,35 %), ce ga primerjamo z delezem besedil tega tipa v korpusu (14,88 %). Korpus GOS vsebuje tudi podsklop solskega diskurza ( javni izobrazevalni diskurz preko kanala osebnega stika), ki obsega 10 %. Nasli smo le dve PE, kar sicer prica o prisotnosti paremiologije v solskem pouku, je pa za kakrsnekoli druge zakljucke premalo. Delez PE iz osebnega stika v okviru nejavnega nezasebnega podtipa diskurza (10,87 %) je primerljiv z delezem besedil tega podtipa v korpusu (11,97 %). Izrazita razlika se kaze v okviru osebnega stika nejavnega zasebnega diskurza, saj je delez PE prepolovljen (10,87 %) v primerjavi z delezem takih besedil v korpusu (21,88 %). Zelo majhen je tudi delez enot iz telefonskih pogovorov nejavnega nezasebnega diskurza, saj smo na tem kanalu nasli le eno PE iz minimuma (2,17 %). V korpusu pa je delez telefonskih pogovorov bistveno vecji (6,67 %). Potrdilo se je pricakovanje, da v korpusu govorjenih besedil ne najdemo le PE, ki so med najbolj pogostimi v pisnem korpusu, temvec tudi take, ki so med najmanj pogostimi. V velikem govornem korpusu bi verjetno nasli vse PE iz paremioloskega minimuma in optimuma. Predstavili smo povprecno stevilo (prototipnih) pojavitev PE iz minimuma v korpusu GOS (1,2 zgleda). Ocenili smo tudi, da se PE iz slovenskega paremioloskega minimuma v povprecju v korpusu govorjenih besedil pojavi na okoli 20000 besed, kar je povsem primerljivo s podatkom iz korpusa pisnih besedil. Ugotovili smo, da ze 46 zgledov PE zadosca za pester prikaz variantnosti, prenovitev in nekaterih drugih fenomenov (antipregovorov, transformacij ter celo frazeoloskih speciik dolocenega idiolekta). Med zgledi prevladujejo PE iz javnega razvedrilnega diskurza. S pomocjo korpusa smo izdelali tudi priblizno oceno pogostnosti pregovorov in rekov iz minimuma v omejenem casovnem intervalu, ki bi jo bilo zanimivo primerjati z izsledki prav tako casovno omejenega terenskega zapisovanja kot dopolnilne raziskave.
Ustaljena nenamerna skladenjska zamenjava znotraj PE, ki ne ustvarja nasprotnega pomena, je tako kot ν shemi AbOy posledica nejasne motivacije. Na namernost spremembe PE smo pozorni, ko ugotavljamo, ...ali morda zaradi nejasne motivacije pregovora ne prihaja do tako pogoste oblikovne napake, da seje ta ze ustalila. Upostevati je treba nesorazmernost oblikovnega in pomenskega vidika napake ν frazeologiji. S podrocja glagolskih frazemov je znan primer lociti zrno od plevlplevela, ki ga je raziskala Erika Krzisnik. Po njeni oceni gre pri takem primera odstopa od norme, ki ne pomeni njenega krsenja, za zgodovinsko pogojeno spremembo (Krzisnik 1996: 134). Tudi pri primerih s paremioloske ravni se poraja vprasanje, ce ob oblikovni »napaki« sploh spremenijo pomen. Med odgovori anketirancev sta PE Ce ne pride Mohamed h gori, mora gor a k Mohamedu in Ce ne pride Mohamed kgori, gre gora kMohamedu. V SSKJ najdemo le izvorno PE, prav tako ν Bojcevi zbirki: Ce ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori (Bojc 1987: 156). Sinonim s podobno zgradbo je Gredo voli k jaslim a ne jasli k volom (Bojc 1987: 159). Tudi slovaska PE iz Paremioloske podatkovne baze ima ν primerjavi ζ originalom obratno skladenjsko zgradbo: Ked'nejde Mohamed khore, musí ist' hora kMohamedovi. Oglejmo si, kaksen pomen navaja Slovnik ceské frazeologie a idiomatiky za PE Kdyz nejde/nechce hora k Mohamedovi, musí jit Mohamed k höre : »Clovek ν ju drugemu o pomembnem tretjem, posebno po sporu, ki gaje povzrocil cetrti oz. po dolgem cakanju tretjega na odziv neomajnega cetrtega ipd.« Navaja, da izvira iz zgodbe o Mohamedu ν Esejih Francisa Bacona iz leta 1597 (Cermák 2007: 293-94), ne navaja pa obratne oblike. V jedru raziskave smo navedli PE Ce noce gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori (SSKJ). Odgovori so potrdili precejsnje poznavanje (96,1 % anketirancev). Edina navedena varianta je Ce ne gre gora k Mohamedu, gre Mohamed h gori. S pomocjo korpusa zelimo iz sobesedila ugotoviti, ali ν rabi ζ obratno obliko prihaja do napake ali le-ta deluje, kot da ne bi slo za napako, ker je motivacija PE do te mere nejasna. Izmed 154 konkordanc za iskalni pogoj Mohamed+gora je 140 PE. Presenetljivo je, da je Ρ? ζ izvorno zgradbo le 39, ζ obratno pa kar 80.6 V 13 primerih razmerje ni jasno oz. gre le za aluzijo na to Ρ?, ν osmih pa je izrazena dilema, ali bi moral biti dejaven Mohamed ali gora. Kontekst, ki spremlja pisne primere ζ obratno obliko, vecinoma kaze, da ne gre za napako (shemo Ably), temvec za namerno spremembo, ki ima bodisi nasprotni pomen (shema Aalx) bodisi ne (shema Ablx). Ocitno se vecina piscev zaveda razlike med eno in drago PE, vseeno pa to ne pomeni, da je izbira med njima enostavna. Ce se izrazimo s pojmi Greimasa (Greimas, Courtes 1982: 7) se mora govorec ν prvi vrsti odlociti ne le o vprasanju ne/dejavnega aktanta, temvec se prej o tem, kaksnega aktanta predstavlja na povrsinski ravni te kratke pripovedne enote akter gora in kaksnega Mohamed. Ocenjujemo, da se je ζ uveljavitvijo nove PE okrepila ambisemija obeh oblik. Ker nihce izmed 277 anketirancev ν jedru vprasalnika ni navedel obratne oblike, domnevamo, da govorci pogosto med njima tudi ne razlikujejo. To smo potrdili 6 s kratko ustno anketo. Na vprasanje, kako zveni pregovor ζ Mohamedom in goro, govorci odgovarjajo tako ζ eno kot ζ drago PE, pogosto pa so neodloceni. Oglejmo si primer iz Gigafide: »Toda ne, oni spet kot Mohamed ν pisarni, gore ljudi pa naj gomazijo k njim.« (Mladina 1993) Pri gori ljudi je tu odlocilna kolicina, ceprav ji je uradnik nadrejen. Lahko pa mnozico ljudi predstavlja tudi Mohamed: »Dandanes pa mora Mohamed h gori in tako romajo vsako leto milijoni ν Pariz, si ogledajo mestne znamenitosti, Louvre in obvezno tudi Leonardovo mojstrovino.« (Deto 2007) Za primerjavo lahko vzamemo jasnost motivacije akterjev ν PE Tresla se je gora, rodila se je mis (SSKJ). Domnevamo, da je stanje podobno pri PE Zaradi dreves ne vidi gozda (SSKJ). Zbirka navaja Zaradi dreves ne vidimo gozda (Bojc 1987: 165) in Gre skozi les, ne vidi dreves (Bojc 1987: 264). Poleg pogostega nerazlikovanja, razlikovanje med njima ν korpusu dokazuje hkratna raba: »Potovati zato, da bi se naucil videti drevo ν gozdu in gozd med kopicami dreves.« (Gea 2005). V tem smislu sta zanimivi se Sita vrana laeni ne verjame (Makarovic 1975: 197) inLacna vrana siti ne verjame (Makarovic 1975: 184).
S pomočjo jezikovnih korpusov in anket smo analizirali 200 paremioloških izrazov iz štirih različnih virov. Zanimala nas je aktualna raba teh izrazov (in njihovih variant) ter njihova pomenska ...določljivost s pomočjo njihovega sobesedila. Predstavljamo seznam 200 analiziranih enot z rezultati analize in oceno kakovosti izhodiščnih virov tega paremiološkega gradiva. Enote z dokazano aktualno rabo in določenim pomenom bodo vključene v prvo izdajo rastočega spletnega Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov.
Razprava prinaša prvo klasifikacijo in interpretacijo slovenskih velerizmov in izpostavlja njihov raziskovalni potencial za paremiološke in folkloristične raziskave. Za identifikacijo 33 obravnavanih ...velerizmov, ki so izpričani v različnih virih od leta 1852 do leta 2001, je uporabljena največja slovenska paremiološka zbirka Pregovori. Velerizmi so v jedru razprave razvrščeni po zgradbenih tipih, znotraj katerih so pomensko opredeljeni in dodatno pojasnjeni z osvetlitvami intertekstualnih povezav, ki jih delijo z drugimi besedili slovenskega folklornega sistema.
PDF
