Istra kroz željezno doba Mihovilić, Kristina
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Istra v železni dobi
Predstavljen je kratek pregled arheoloških raziskav železne dobe v Istri, od začetkov v 19. stoletju do najnovejših arheoloških izkopavanj. Ob tem je poudarjen doprinos ...prof. Staneta Gabrovca k poznavanju istrske železne dobe, ki ga je prispeval z raziskavami, zgledom in spodbudami svojim študentom na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani. Sledi prikaz kronološke sheme za istrsko kulturno skupino, njen kulturni razvoj je razčlenjen na šest časovnih stopenj (I–VI). Značilno je, da se v pogrebnem obredju obdrži sežiganje umrlih od začetkov v 12. st. pr. n. št. (Istra I) pa vse do rimskega podjarmljenja konec 3. oz. na začetku 2. st. pr. n. št. (Istra VIa). Čeprav se v kulturnem razvoju nakazuje kontinuiteta, je v materialni kulturi posameznih kronoloških stopenj zaslediti spremembe. Na eni strani odsevajo stike Istre z drugimi kraji, ki so bili osnovani predvsem na pomorsko-trgovskih povezavah, na drugi kulturne vplive sosednjih in tudi bolj oddaljenih ekspanzivnih kulturnih skupin na Apeninskem polotoku (Piceni, Etruščani) in v severnojadranskem zaledju (Bologna, Este) ter jugovzhodnih Alpah (svetolucijska in dolenjska kulturna skupina). K boljšemu poznavanju istrske skupine v železni dobi so pripomogla nova odkritja izredno dobro ohranjenih naselbinskih ostalin in grobov v Pulju, Rovinju, Bermu in na Sv. Martinu nad limskim zalivom in Monbrodu ter lesena šivana ladja pri Zambratiji, radiokarbonsko datirana v čas 1120–930 pr. n. št.
Istra kroz željezno doba Kristina Mihovilić
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Istra v železni dobi Predstavljen je kratek pregled arheoloških raziskav železne dobe v Istri, od začetkov v 19. stoletju do najnovejših arheoloških izkopavanj. Ob tem je poudarjen doprinos prof. ...Staneta Gabrovca k poznavanju istrske železne dobe, ki ga je prispeval z raziskavami, zgledom in spodbudami svojim študentom na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani. Sledi prikaz kronološke sheme za istrsko kulturno skupino, njen kulturni razvoj je razčlenjen na šest časovnih stopenj (I–VI). Značilno je, da se v pogrebnem obredju obdrži sežiganje umrlih od začetkov v 12. st. pr. n. št. (Istra I) pa vse do rimskega podjarmljenja konec 3. oz. na začetku 2. st. pr. n. št. (Istra VIa). Čeprav se v kulturnem razvoju nakazuje kontinuiteta, je v materialni kulturi posameznih kronoloških stopenj zaslediti spremembe. Na eni strani odsevajo stike Istre z drugimi kraji, ki so bili osnovani predvsem na pomorsko-trgovskih povezavah, na drugi kulturne vplive sosednjih in tudi bolj oddaljenih ekspanzivnih kulturnih skupin na Apeninskem polotoku (Piceni, Etruščani) in v severnojadranskem zaledju (Bologna, Este) ter jugovzhodnih Alpah (svetolucijska in dolenjska kulturna skupina). K boljšemu poznavanju istrske skupine v železni dobi so pripomogla nova odkritja izredno dobro ohranjenih naselbinskih ostalin in grobov v Pulju, Rovinju, Bermu in na Sv. Martinu nad limskim zalivom in Monbrodu ter lesena šivana ladja pri Zambratiji, radiokarbonsko datirana v čas 1120–930 pr. n. št.
U članku je predloženo tumačenje upitne gradine Nilinum, koju posebno opisuje Puschi, a potom isti položaj s različitim nazivima spominju i drugi autori. Obilaskom terena i usporedbom različitih ...podataka odgovara položaju gradine Podklanci kod Lanišća. Prikazani su položaji i ostaci gradina Gradišće kod Prapoća i Gradine kod Trstenika, čije je postojanje bilo upitno, a dokumentirane su obilaskom terena. Prikazani su također ostaci i izgled gradine Kuk iznad željezničke stanice Buzet, usporedbom podataka prvih istraživača i stvarnog stanja u prostoru1.
U članku su prikazani rezultati sustavnih arheoloških istraživanja obrambenog sustava na gradini Monkodonja u razdoblju između 1997. i 2008. Pojedine karakteristike gradnje i promjene u gradnji, ...posebno ulaza, uspoređene su s drugim brončanodobnim gradinama na području Istre, kao i na području istočnog Sredozemlja. Predloženi su mogući uzroci kao i datacije promjena u gradnji bedema i vrata naselja u skladu s pojavom novog naoružanja, a samim time i s promjenama u načinu ratovanja.
U članku je prikazana grupa predmeta koji čine ostatke oštećenegrobne cjeline pronađene ispod kaštela Stari Lupoglav, odnosno ublizini naselja Mariškići. Sakupljeni su ulomci keramike, međukojima se ...ističe gnathia olpe, staklene perle i ulomci brončanognakita, koji se mogu datirati u razdoblje 3. i 2. st. pr. n. e.Analizom skromnih spaljenih koštanih ostataka utvrđeno jeda se radi o ukopu odrasle osobe i djeteta.
Thema des Beitrags ist die soziale Differenzierung im früh- bis mittelbronzezeitlichen Istrien. Drei für die Fragestellung relevante Bereiche aus den Forschungen in der befestigten Siedlung von ...Monkodonja werden angesprochen. Erstens geht es um die Unterschiede innerhalb der Siedlung in Struktur und Architektur. Zum Zweiten wird versucht, für den weiteren Raum von Rovinj Herrschaftsbezirke als ein System von in Istrien ebenbürtigen Zentralsiedlungen mit zugehörigen Neben- und Satellitenplätzen herauszuarbeiten. Die kleinen, kaum mehr als 10 km großen Einheiten sind durch unbesiedelte, wahrscheinlich jedoch wirtschaftlich genutzte Freiräume voneinander getrennt. Drittens werden die wenigen Elitegräber, die sich als solche weniger durch Beigaben als vielmehr durch ihre herausgehobene Position im Haupttor der Siedlung auszeichnen, besprochen. Der komplizierte, mehrphasige Bestattungsritus wird beschrieben und die in den Baukörper eingebundenen Steinkistengräber in Zusammenhang zu einer Ahnenverehrung gebracht.
Cette communication a pour thème la complexité de la société de l'âge du Bronze en Istrie. Trois volets significatifs des recherches menées sur l'habitat fortifié de Monkodonja sont abordés. Il s'agit en premier lieu des différences structurelles et architecturales constatées dans l'habitat. Deuxièmement, on essaie de dégager aux environs de Rovinj différents territoires soumis à une autorité formant un système d'agglomérations principales avec des habitats secondaires et satellites. Ces petites unités d'une dimension de 10 km à peine sont séparées les unes des autres par des zones inoccupées, mais probablement exploitées. Et l'on discute enfin les quelques tombes de l'élite qui se démarquent davantage par leur position bien en vue dans la porte principale de l'agglomération que par le mobilier. On y décrit aussi le rite funéraire complexe comprenant plusieurs phases et les tombes à ciste intégrées dans la construction sont mises en relation avec la vénération des ancêtres.
The topic of this article is the social differentiation in Istria from the Early to Middle Bronze Age. Three relevant areas from the research of the fortified settlement of Monkodonja are addressed. Firstly, the differences in structure and architecture within the settlement are described. Secondly, districts of power around Rovinj are elaborated as a system of central Istrian settlements, equal in stature, with auxiliary and satellite areas. The small units, barely larger than 10 km, are separated from one another by unsettled, yet probably economically exploited spaces. Thirdly, the few elite graves, which are characterized more by their distinguished position in the main gate of the settlement than by their grave goods, are discussed. The complicated, multiphase burial ritual is described and the cists integrated in the structure are considered in relation to ancestral worship.
Centralna tema članka je socijalna diferencijacija u Istri za vrijeme ranog i srednjeg brončanog doba. Pri razjašnjavanju ovog pitanja razmatraju se tri relevantna domena proizašla iz istraživanja na lokalitetu Monkodonja. Kao prvo radi se o strukturalnim te arhitektonskim različitostima unutrar samog naselja. Druga točka obuhvata pokušaj rekonstrukcije lokalnih vlastelinskih područja u širem prostoru Rovinja pa i cjelokupne Istre sa jednim centralnim naseljem i pripadajućim sporednim odnosno satelitskim naseobinskim stanicama. Ovakve zajednice zauzimaju relativno malu površinu od nekih 10 km i međusobno su odvojene nenaseljenim prostorom, koji se vjerojatno koristio za privredu. Treći dio bavi se analizom elitnih ukopa, čiji se poseban status ne ogleda u prvoj mjeri kroz ekskluzivne priloge, već kroz istaknutu poziciju, neposredno na glavnom ulazu u naselje. Radi se o grobovima u kamenim škrinjama sa složenim ukopnim ritualom. Ova grobna mjesta korištena su kroz više generacija i posve su integrirana u građevinske cjeline, što ukazuje na njihovu posebnu ulogu u kultu predaka.
U radu su prikazani ulomci helenističkih brončanih
situla zvonolikog i stamnoidnog tipa pronađeni na
području rimskoga kapitolija u Nezakciju, u razdoblju
između 1978. i 1983. godine. Obrađeni su ...tipološki,
zbog nejasnih stratigrafskih okolnosti. Zvonolike situle
predstavljaju proizvode etruščanskih radionica s kraja
4. i 3. st. pr. Kr., dok su ataše s lijevkom u obliku lavlje
glave dijelovi stamnoidnih situla, izrađivanih u makedonskim
i tračkim radionicama od sredine 4. do početka
3. st. pr. Kr. Predstavljaju dijelove luksuznog posuđa
vezanog uz konzumaciju vina, korištenog u svečanostima,
na banketima i simpozijima.
Članek obravnava vse znane prazgodovinske zakladne najdbe iz Istre. Najstarejša najdba, skupina bakrenih sekir iz Boljuna, je bila tudi najprej odkrita. Poznobronastodobne zakladne najdbe sekir iz ...Oprtlja, iz Baredin pri Brtonigli in z Monte Maestk (Debeljak) pri Štinjanu so vse izgubljene, objavljene pa so bile le delno. V novejšem času odkriti najdbi s Kosmatega Kostela pri vasi Opatija (občina Buzet) in s Tivolija v Puli sta tukaj prvič objavljeni. Medtem ko vsebuje prva (Kosmati Kostel) samo železne predmete (sulične osti, odlomke krivih mečev in dele plavutastih sekir), se nahajajo v drugi (Pula-Tivoli) poleg bronastega in železnega orožja in orodja (bronaste sulične osti. del bronaste sekire, železne sulične osti, krivi meči in nabodala za raženj) še brezoblični kosi brona in železa. Obe sta zelo podobni notranjskima zakladnima najdbama s Tržišča pri Cerknici in z Gradišča pri Trnovem. Tudi datirani sta podobno, in sicer v čas okrog leta 6(X) ali v drugo polovico 7. st. pr. n. š. oziroma v tretjo razvojno stopnjo istrske skupine.
PDF
