Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, se je pa preživetje v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem ...zdravljenju. Posodobljena Priporočila v letu 2024 prinašajo precej novosti, predvsem v diagnostičnih postopkih odkrivanja in zamejitve zgodnjih stadijev melanoma, kot tudi natančnih priporočil sledenja po primarnem zdravljenju, na področju kirurškega zdravljenja in pa predvsem sistemskega zdravljenja, tako metastatske bolezni, predvsem pa v adjuvan- tnem sistemskem zdravljenju v visoko rizičnem stadiju II, in neo- adjuvantnem sistemskem zdravljenju operabilnega melanoma. V tokratna Priporočila smo vključili tudi poglavji prehranskega in paliativnega tima.
Individuals from melanoma-prone families have similar or reduced sun-protective behaviors compared to the general population. Studies on trends in sun-related behaviors have been temporally and ...geographically limited.
Individuals from an international consortium of melanoma-prone families (GenoMEL) were retrospectively asked about sunscreen use, sun exposure (time spent outside), sunburns, and sunbed use at several timepoints over their lifetime. Generalized linear mixed models were used to examine the association between these outcomes and birth cohort defined by decade spans, after adjusting for covariates.
A total of 2407 participants from 547 families across 17 centers were analyzed. Sunscreen use increased across subsequent birth cohorts, and although the likelihood of sunburns increased until the 1950s birth cohort, it decreased thereafter. Average sun exposure did not change across the birth cohorts, and the likelihood of sunbed use increased in more recent birth cohorts. We generally did not find any differences in sun-related behavior when comparing melanoma cases to non-cases. Melanoma cases had increased sunscreen use, decreased sun exposure, and decreased odds of sunburn and sunbed use after melanoma diagnosis compared to before diagnosis.
Although sunscreen use has increased and the likelihood of sunburns has decreased in more recent birth cohorts, individuals in melanoma-prone families have not reduced their overall sun exposure and had an increased likelihood of sunbed use in more recent birth cohorts. These observations demonstrate partial improvements in melanoma prevention and suggest that additional intervention strategies may be needed to achieve optimal sun-protective behavior in melanoma-prone families.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, SIK, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Germline mutations in CDKN2A are frequently identified among melanoma kindreds and are associated with increased atypical nevus counts. However, a clear relationship between pathogenic CDKN2A ...mutation carriage and other nevus phenotypes including counts of common acquired nevi has not yet been established. Using data from GenoMEL, we investigated the relationships between CDKN2A mutation carriage and 2-mm, 5-mm, and atypical nevus counts among blood-related members of melanoma families. Compared with individuals without a pathogenic mutation, those who carried one had an overall higher prevalence of atypical (odds ratio = 1.64; 95% confidence interval = 1.18–2.28) nevi but not 2-mm nevi (odds ratio = 1.06; 95% confidence interval = 0.92–1.21) or 5-mm nevi (odds ratio = 1.26; 95% confidence interval = 0.94–1.70). Stratification by case status showed more pronounced positive associations among non-case family members, who were nearly three times (odds ratio = 2.91; 95% confidence interval = 1.75–4.82) as likely to exhibit nevus counts at or above the median in all three nevus categories simultaneously when harboring a pathogenic mutation (vs. not harboring one). Our results support the hypothesis that unidentified nevogenic genes are co-inherited with CDKN2A and may influence carcinogenesis.
Purpose
Lateral neck nodal metastases are common in patients with differentiated thyroid cancer (DTC) and usually have an indolent nature. They may be detected via neck palpation or preoperative ...ultrasound (US) of the neck. We hypothesized that preoperative neck metastases detected with US did not affect regional recurrence or long-term survival.
Methods
A retrospective analysis of patients’ records treated for DTC at our institution between January 2006 and December 2016 was performed. Information about preoperative US of the neck, treatment, demographics, staging, and histopathology was obtained. The endpoints for the study were nodal recurrence and survival. Differences in survival were analyzed between three groups of patients divided by presence or lack of preoperative US and/or palpable cervical lymph nodes (PLN). Furthermore, the prognostic value of multiple variables was tested by univariate and multivariate analysis.
Results
There were 1108 patients with DTC, 221 males and 887 females. The median age was 48.3 years (range 3 to 86), the median time of observation was 68 months (range 0 to 142). Eight hundred sixty-two patients without PLN or preoperative US represented group 1, 112 patients with PLN were in group 2, and 134 patients without PLN and with preoperative US were in group 3. Only five patients had a regional recurrence, one died due to distant metastases. There was no statistically significant difference in survival between the groups (p = 0.841) and neck US was not significantly associated with overall survival neither in univariate nor in multivariate analysis.
Conclusion
In patients with DTC, the benefits of preoperative US of cervical lymph nodes are probably limited and “less is more” approach is advised.
U središtu pozornosti ovoga istraživanja je uloga prethodno usvojenih jezika u procesu ovladavanja trećim jezikom. Cilj je rada istražiti međujezične utjecaje prilikom usvajanja njemačkog/španjolskog ...kao trećega jezika (L3) kod učenika kojima je hrvatski prvi/materinski jezik (L1), a engleski drugi jezik (L2). Istraživanje je provedeno na uzorku od 60 ispitanika koji
su polaznici treće godine Rochester instituta za tehnologiju (RIT Croatia). Svi ispitanici bili su izvorni govornici hrvatskoga jezika kojima je engleski bio drugi strani jezik, a u vrijeme istraživanja učili su njemački i španjolski kao treći strani jezik. Ovaj rad istražuje odnos jezične tipologije i formalne sličnosti te prijenosa i proizvodnje pogrešaka, što je u skladu s
provedenim istraživanjima koja ukazuju da tipologija ima ključnu ulogu u međujezičnom prijenosu (Cenoz, Hufeisen i Jessner 2001; Hammarberg 2001; Rothman 2010). Postoje različita područja sličnosti i različitosti između hrvatskoga, engleskoga, njemačkoga i španjolskoga jezika. Značajan udio engleskog vokabulara upravo potječe iz romanskih i latinskih
izvora, dok španjolski i engleski također dijele brojne srodne riječi. U skladu s navedenim činjenicama držimo da će najjači utjecaj engleskog jezika (L2) biti upravo u području leksika. S druge strane, hrvatski, njemački i španjolski ukazuju na veće sličnosti u području morfologije budući da hrvatski, njemački i španjolski imaju veći stupanj fleksije u usporedbi s
engleskim jezikom. U skladu s navedenim pretpostavkama držimo da će najsnažniji utjecaj hrvatskoga jezika (L1) biti upravo u području morfologije. Rezultati istraživanja potvrdili su našu inicijalnu hipotezu da se vrsta promatranog transfera može dovesti u vezu s jezičnom tipologijom i formalnom sličnosti među specifičnim obilježjima jezika. Sličnosti u području leksika i gramatike između engleskog (L2) te njemačkog i španjolskog (L3) mogu olakšati proces usvajanja njemačkog i španjolskog jezika.
Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše ...bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen. ; slv - slovenski