The article uses the case of Melania Trump, the former First Lady of the United States, to analyse the discursive strategies through which the print media in Slovenia represented ‘Melania’ as an ...ethnically born Slovenian on a national scale. The article also demonstrates how patriotism, based on the love and feelings of belonging to the Slovenian nation-state, was nationalized in the case of ‘Melania’. The main argument is that numerous and repetitive media representations of ‘Melania’ aggressively put nationalism in the commercial context, and consequently transformed the nation into a commodity and an object of trade which can be sold and of which the Slovenians can make a profit. Consequently, the Slovenian press coverage of Melania Trump created her as a national brand meant to perform on the local, national market when merging emotional attitudes with commercial allure. The article concludes with the discursive strategies such as representing ‘Melania’ as ‘ours’, as a tool to accelerate the country’s economic growth and as a branding strategy to sell the Slovenian landscape and culture and produce the Slovenian nation as an imagined commodity. Furthermore, such branding of the nation is directed towards domestic rather than international audiences.
Članek proučuje značilnosti ekstremnih populističnih novičarskih diskurzov in njihovih desnih politik na primeru ksenofobnega tona razprav o beguncih in islamu. Da bi demitologiziral populistične ...diskurze, ki jih reproducirata, in razkril način razširjanja ekstremističnih pogledov, analizira prispevke o beguncih iz dveh tednikov, Reporterja in Demokracije, ki se samoopredeljujeta kot desno usmerjena politična tednika. Njun politični diskurz temelji na avtoritarizmu, militarizmu, nativizmu in etničnem nacionalizmu, kulturalizaciji ekonomske politike in tehniki vzbujanja gnusa in sovraštva namesto sočutja, reartikulira pa se v odnosu do beguncev – migrantov muslimanov, ki ju predstavljata kot nevarnost »našim« svoboščinam. Članek ugotavlja, da islamofobija in ekstremni populistični diskurzi, ki se širijo prek novičarskega diskurza, kulturno zamenjajo z biološkim; nova oblika kulturnega rasizma tudi begunca zamenja z migrantom muslimanom.
The Media of Memory Pusnik, Marusa; Luthar, Oto
2020, 20200831, Letnik:
29
eBook
Blick ins BuchThis book explores the nexus of media and memory practices in contemporary Slovenia. In the age of mediatised societies, the country’s post-socialist, post-Yugoslav present has become ...saturated with historical revisionism and various nostalgic framings of the past. Pušnik and Luthar have collected a wide range of case studies analysing the representation and reinterpretation of past events in newspapers, theatre, music, museums, digital media, and documentaries. The volume thus presents insights into the intricacies of the mediatisation of memory in contemporary Slovenian society. The authors engage with dynamic uses of media today and provide new analyses of media culture as archive, site of historical reinterpretation, and repository of memory.
Through the perspective of the concept of generations and generationally specific digital sociality, the paper analyses the transformation of reading as a practice and as an experience. Based on ...analysis of interviews with teenagers, it is argued that in today’s polymedia environment users are constantly shifting between platforms and live in constant anticipation of something new, being permanently occupied, and constant affective engagement represent a condition for an algorithmically produced regime of visibility that normalises the distracted multitasking they engage in. In the context of constant digital work, there remains little space for practices beyond social platforms. The authors argue that in the young interviewees’ perception book reading does not hold the status of a cultural authority and that the role played by reading in distributing cultural capital has been reshaped.
Karantena je kot spopad z epidemijo prinesla transformacijo prostorsko-časovne dimenzije vsakdanjega življenja. Porušila se je fizična in družbena diferenciacija prostorov v vsakdanjem življenju ...(delo, počitek, zabava, zasebno, javno, ospredje, ozadje ...). Obenem so bili ukinjeni običajni interakcijski rituali, ko je digitalno komuniciranje potisnilo ob stran telesni vidik družbenosti in utelešeno interakcijo med ljudmi. Življenje v karanteni se tako prevladujoče dogaja v sintetičnih situacijah. Avtorji analizirajo medijske prakse »komunikativne figuracije« skupine študentov – sošolcev, pri čemer se osredotočajo na spremembo komunikacijskih praks v obdobju najstrožnjih omejitev v času epidemije v kontekstu intenzivne mediatizacije. Ugotavljajo, da je permanentna raba medijev okrepila integracije tehnologije in praks občinstvenja v vsakdanje življenje, naturalizacijo digitalne družbenosti in fragmentacijo pozornosti. To je spletna predavanja na platformi Zoom spremenilo v eno od številnih enakovrednih medijskih praks. Predavanja so tako zaradi tesne integracije v siceršnjo medijsko pro-trošnjo izgubila svojo ritualno distinktivnost in lokacijo zunaj komodificirane digitalne kulture.
The article argues for audience studies that draw on the analysis of artefactual, spatial, temporal and sensorial aspects of media consumption and build on so- -called medium theory and the theory of ...practice in sociology. In part two of the article, we interpret the results of a qualitative empirical study regarding the daily use of media technology among young people aged 19–29 years. The study finds that the circumstances in which digital media have colonised all spheres of public life and in which online social life has become completely naturalised have led to constant online connectivity as well as highly fragmented and dispersed communication practices of users as they move among different media. The analysis of media consumption diaries points to radical mediatisation, which is playing an important role in the changing generational structure of feeling.
Članekproučuje odzive Slovenskega naroda, enega izmed osrednjih slovenskih medijev druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja, na radikalne spremembe v medijski krajini, do katerih je ...prihajalo z elektrifikacijo in industrializacijo. Te spremembe so se oblikovale na ozadju drugega vala mediatizacije, ki se je v slovenskem prostoru začel z uvedbo elektronskih medijev in je radikalno spremenil celotno medijsko krajino. Članek proučuje, kako se je takratni slovenski tisk, Slovenski narod, soočal s temi radikalnimi medijskimi spremembami. Za podrobnejšo študijo primera sem izbrala prihod kina konec 19. stoletja in proučevala, kako je Slovenski narod obravnaval njegov prihod ter množičen vstop v slovensko družbo. Zanimalo me je, kakšen diskurzivni okvir je zgradil Slovenski narod okoli prihoda kina, saj iz tega lahko sklepamo tudi o odzivu tiska na takratne radikalne medijske spremembe, ki so se kasneje skozi 20. stoletje z vdorom elektronskih medijev (najprej radio in kasneje še televizija) še intenzivirale.
Povzetek. Članek analizira reprezentacije Melanie
Trump v slovenskih tiskanih medijih in raziskuje, kako
je bil v prispevkih o Melanii Trump konstruiran spontani nacionalizem, ta pa je bil v medijih ...povezan s promocijo slovenske nacije prek Melanie kot blagovne znamke.
Moč nacionalnih vezi, idej in tradicije je namreč vzdrževana in redistribuirana prek medijev in popularne
kulture, zato avtorja v nasprotju z literaturo s tega področja, ki medije večinoma obravnava le kot mediatorje,
v članku tudi kritično naslavljata vprašanje vloge medijev v procesu znamčenja nacije in jih obravnavata kot
neodvisne akterje. Avtorja analizirata 594 prispevkov o
Melanii Trump, objavljenih v slovenskih tiskanih medijih v obdobju treh mesecev v letih 2016 in 2017. Analiza
tiskanih medijev v Sloveniji je pokazala, da številne in
ponavljajoče se medijske reprezentacije »Melanie« potiskajo slovenski nacionalizem v komercialni kontekst in
posledično transformirajo nacijo v blago.
Ključni pojmi: medijski diskurz, komodifikacija, Melania
Trump, prva dama, nacionalizem, znamčenje nacije
Za vsako krizo, vključujoč zdravstveno, stoji preplet socialnih, ekonomskih, političnih in etičnih tokov upravljanja življenja (governmentality); naloga kritičnega družboslovja in humanistike je ...odgovoriti na krizo pandemije s predlogi za alternativne modele upravljanja z javnim dobrim. V omejenem obsegu tega sklopa je ambicija lahko le omejena. V pričujočem tematskem bloku o pandemiji COVID-19 smo zbrali družboslovno-humanistične vpoglede v družbeno-kulturne vidike pandemije in t. i. »korona krize«. Bogat nabor člankov tako razmišlja o pandemiji onkraj medicinsko-tehnicističnih premislekov, ko na eni strani ponuja filozofsko-sociološko navdihnjene razprave o družbenih in političnih implikacijah pandemije, na drugi strani pa postreže s konkretnimi sociološko-komunikološkimi empiričnimi študijami o življenju s pandemijo v slovenski družbi. Tematski blok, razdeljen na tri dele, pa je v zadnjem delu obogaten še z dvema kulturološkima premišljevanjema o pomenu pandemije za kulturni prostor, ki je pod njenim vplivom doživel številne preobrazbe.
PDF
