Prispevek pomembno dopolnjuje dosedanje védenje o življenju in delu frančiškanskega glasbenika p. Mavricija Pöhma (1745–1803) po njegovem vstopu v red v Kamniku že avgusta 1763. Nova spoznanja v ...zvezi s tem razkrivajo točni datum in ime kraja Pöhmovega rojstva na Češkem, njegovo krstno ime in to, da je večino svojega življenja prebil v samostanih na Slovenskem (v Kamniku, Ljubljani in Novem mestu). Nepojasnjeni v Pöhmovem življenju ostajata le dve krajši obdobji po njegovem prihodu v Kamnik (1764–1767 in 1771–1774). Zato je dosedanji »status« p. Pöhma kot glasbenega migranta in osebe, ki naj bi zaradi svojih vezi z rodno Češko in selitev iz enega v drugi samostan odločilno prispevala k dospetju takrat sodobne glasbe srednjeevropskih skladateljev iz tujine k nam, vprašljiv. Temu pritrjujejo tudi nekateri (že objavljeni) izsledki raziskave porekla t. i. »Pöhmovih muzikalij« v Novem mestu, ki so večinoma domačega (kranjskega) izvora.
The paper presents some of the most significant results of research on the so-called Pöhm music collections in Novo mesto (Ger. Rudolfswerth, Lat. Neostadium). P. Mauritius Pöhm, born in Bohemia in ...1745, was a Franciscan friar and organist. He was later active in several monasteries in the Slovenian and Croatian regions of the former Franciscan province of the Holy Cross, where he died in 1803. His Bohemian roots and his high reputation as a musician have led some scholars in the past to assume, first, that Pöhm played a decisive role in the formation of the musical repertory in Novo mesto during the second half of the eighteenth century, and, second, that he personally obtained numerous music manuscripts preserved in Novo mesto from Bohemia. Both conjectures have been re-examined in the course of the present research – with a view to discerning the real extent of the music in this repertory that can convincingly be linked to Pöhm personally, and also to establishing its geographical origin through a study of the paper on which the manuscripts were written.
Prispevek predstavlja nekatera osnovna dejstva o glasbeni in liturgični vsebini ter izvoru osmih kornih knjig iz 18. stoletja v Knjižnici Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Knjige so rokopisi z ...značilnim repertoarjem frančiškanskih glasbenikov tistega obdobja, namenjenim za bogoslužno rabo. Njegova podrobnejša analiza in primerjava s sočasno frančiškansko glasbo v drugih deželah srednje Evrope še nista bili opravljeni; tudi pomen, ki ga je imel ta repertoar za razvoj cerkvene glasbe na Slovenskem v 18. stoletju, še ni bil ovrednoten.
Prispevek predstavlja nekatere pomembnejše ugotovitve raziskave izvora rokopisnega učbenika Fundamenta, ki je v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu in vsebuje osnove glasbene teorije, ...generalnega basa ter skladbe, namenjene učenju klavirske igre na začetni stopnji. Raziskava je potekala na treh nivojih: študiju papirja in vodnih znakov, primerjalni analizi pisav in primerjavi vezave rokopisa z drugimi podobno zvezanimi rokopisnimi in tiskanimi muzikalijami iz istega arhiva.
Prispevek dopolnjuje že objavljeni pregled in analizo repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji z izsledki raziskave več pred kratkim odkritih not iz 18. stoletja v arhivu ...ljubljanske stolnice.
Prispevek je analiza približno polovice repertoarja cerkvene glasbe tujih skladateljev, ki ga iz 18. in 19. stoletja hranijo arhivi v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Komendi in na Ptuju. ...Njen cilj je razčleniti obravnavani repertoar glede na pripadnost različnim tradicijam in praksam tedanje cerkvene glasbe in ga primerjati z repertoarjem v drugih predelih Srednje Evrope.
Prispevek v obliki sheme in uvodnega pojasnila povzema del izsledkov raziskave devetih arhivskih fondov muzikalij (po enega v Celju, Komendi, Mariboru in na Ptuju, dveh v Novem mestu ter treh v ...Ljubljani), ki so pomembni za poznavanje cerkvene glasbe 18. in 19. stoletja v Sloveniji. Gre za izsledke glede vrste in številčnega obsega različnih cerkvenih skladb skladateljev, ki – kolikor je znano – nikoli niso delovali na ozemlju današnje Slovenije, njihova dela pa so se v omenjenih arhivih ohranila bodisi v prepisu bodisi kot tiski, v več primerih tudi oboje.
V prispevku sta na kratko predstavljeni vsebina teoretičnega in praktičnega dela učbenika Fundamenta, ohranjenega v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, in problematika njegove sedanje zgodovinske ...interpretacije. Poleg problema relativnosti, ki spremlja možnost te interpretacije »skozi« vsaj tri razmeroma različne zgodovinopisne »sisteme« (kot »strokovno legitimne« referenčne okvire v tem času), omenjena problematika vsebuje še vprašanja o nekaterih širših kulturnih in ideoloških vidikih funkcionalnosti t.i. znanstvenega preučevanja zgodovine (glasbe), ki to preučevanje šele družbeno osmišljajo oziroma »objektivizirajo« na ravni simbolnega transferja za – vsaj implicitno – tudi politično-ekonomsko stališče, ki ga vsako posamezno zavzetje pozicije znotraj uveljavljene prakse (glasbenega) zgodovinopisja, z izjavljanjem stališč »v strokovno območje« delovanja te prakse, neizogibno vsebuje.
Prispevek je zgoščen pregled stanja raziskanosti različnih področij cerkvenoglasbene dejavnosti na tleh današnje Republike Slovenije v obdobju druge polovice 18. inzačetku 19. stoletja. V prispevku ...so še na kratko analizirane glavne poteze dveh precej različnih načinov dosedanje zgodovinske interpretacije te dejavnosti, kot ju vsebujeta oba pomembnejša orisa zgodovine glasbe na Slovenskem, D. Cvetka in J. Höflerja. Podana sta tudi nabor potrebnih nalog, ki čakajo prihodnje preučevanje tega dela glasbene preteklosti pri nas, ter izbor relevantne domače in tuje (muzikološke) literature o njem, objavljene po letu 1950.
PDF
