Increased exposure times to various health risk factors and the vulnerability of building users might result in significantly higher prevalence rates of sick building syndrome (SBS) in a hospital ...setting compared to other indoor environments. The purpose of our study was to assess the association between SBS symptoms and measured environmental parameters at a Slovenian general hospital. A combination of a self-assessment study and field measurements was conducted in order to estimate the health risk factors for SBS symptoms among the users of a Slovenian general hospital. The Chi-square test was used to analyse the association between observed health and environmental parameters. The response rate was 67.5%. A total of 12.0% of healthcare workers at hospital wards reported at least six SBS symptoms, 19.0% reported 2-3 SBS symptoms. At the observed hospital wards, the most deviations were recorded for the level of lighting (83.3%), noise level (73.6%), and room temperature (55.3%). A statistically significant association was found between indoor environmental quality and skin-related SBS symptoms (χ
= 0.009;
= 0.006). This information will be of great value in defining an integral strategy of environmental health activities aimed at healthier indoor environmental quality in hospitals.
Aim
The aim of the study was to explore the characteristics of nursing work and the correlation with the conditions in nurses’ work environment.
Background
Although the correlation between nurses’ ...work characteristics and the safety of health care provision has been confirmed, nurses continue to work in discouraging environments.
Method
A cross‐sectional study was conducted. A total of 1,744 nurses from 16 Slovenian hospitals participated. Variables included the following: work characteristics, ergonomic conditions at work, the prevalence of low back pain and self‐assessment of conditions in the work environment.
Results
One nurse was responsible for 17.90 patients per shift (SD = 13.615), shifts were understaffed in 42.9% of cases, and technical assistive devices were available in 30% of cases. Job demands were explained with number of patients/shift (p < .001), job satisfaction (p < .001), availability of assistive devices (p = .001) and the female gender (p = .001). Decision authority was low and explained with a non‐leadership position (p < .001), educational achievement (p < .001), dissatisfaction with the job (p < .001) and the male gender (p = .008).
Conclusion
A safe patient‐to‐nurse ratio, job satisfaction, availability of assistive devices and fostering decision authority turned out to be important in our study.
Implications for Nursing Management
Europe is facing an increasing shortage of nurses, so actions for reducing nurse overload and encouraging decision authority are extremely important both for nurses and for patients. Participative leadership and ensuring gender equality in nursing are vital.
Uvod: Med oblike odločitev za prenehanje aktivnega zdravljenja spada vodilo »Ne oživljaj.«. Raziskave navajajo, da vloga medicinske sestre pri upoštevanju vodila vključuje pomoč pacientom, družinam, ...članom zdravstvenega tima pri sprejemanju informiranih odločitev. Namen pregleda literature je raziskati izkušnje in stališča medicinskih sester do upoštevanja vodila.Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature v obdobju od leta 2012 do leta 2022 v podatkovnih bazah COBIB, CINAHL in PubMed s ključnimi besedami: »vodilo Ne oživljaj.«, »medicinske sestre«, »do not resuscitate orders« in »nurses«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V integrativni pregled je bilo vključenih osemnajst raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj vključenih raziskav.Rezultati: Na podlagi analize člankov smo oblikovali tri kategorije: (1) dejavniki v povezavi z etiko zdravstvene nege, (2) demografski in poklicni dejavniki medicinskih sester in (3) dejavniki medsebojnih odnosov (družina, družba).Diskusija in zaključek: : Rezultati so pokazali, da na vprašanja, povezana z življenjem in smrtjo, vplivajo kultura, verska prepričanja družbe in pogled na avtonomijo. Medicinske sestre izražajo pomen upoštevanja pravic pacientov, pomen izobraževanja in dodatnega usposabljanja. Pojavljajo se tudi različne interpretacije o upoštevanju vodila »Ne oživljaj.«. Izražajo tudi potrebo po razpravi znotraj interdisciplinarnih timov, s pacienti in njihovimi družinami.
Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivnih terapij se soočajo z zahtevnostjo zdravstvene oskrbe kritično bolnih pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti etične dileme, ki se pojavljajo pri ...izvajanju zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije.Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Vključena je bila literatura iz obdobja od 2007 do 2017. Pregled zajema naslednje baze: COBIB.SI, CINAHL in PubMed. Iskanje je potekalo z uporabo ključnih besed: »etične dileme«, »medicinske sestre«, »etična načela«, »kritično bolni pacienti«, »zdravstvena nega v intenzivni terapiji« v slovenskem in angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 78 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav.Rezultati: Medicinske sestre med najbolj pogostimi etičnimi dilemami navajajo dileme v povezavi z zdravljenjem in aktivnostmi zdravstvene nege, organizacijo zdravstvene oskrbe in paliativno oskrbo. Med najbolj pogostimi etičnimi načeli navajajo neškodljivost, dobronamernost in avtonomijo kritično bolnih pacientov.Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave prispevajo k prepoznavanju najbolj pogostih etičnih dilem pri izvajanju zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije. Pomembno bi bilo podrobneje raziskati posamezne etične dileme medicinskih sester, ki se pojavijo v času izvajanja zdravstvene nege pri kritično bolnih pacientih.
The hospital setting is among the more complex and challenging indoor environments with its different users and risk factors. The sick building syndrome (SBS) in association with environmental risk ...factors and measurements of environmental parameters remains underresearched. The aim of our study was to combine the results of i) self-perceived indoor environmental quality in the observed hospital wards, ii) SBS symptoms and iii) identified deviations of the measured environmental parameters from the legally required and/or recommended values for the hospital environment. Based on that, we aimed to identify measures for improving indoor environmental quality. A cross-sectional study was conducted at a Slovenian hospital in 2019 on a sample of 258 healthcare workers and 78 allied health professionals/other employees. Data were gathered using the standardized questionnaires MM NA Hospital and MM NA Office. Measurements of environmental parameters were conducted at ten measurement locations at different hospital wards/units. The most frequently self-reported SBS symptoms over the previous three months included fatigue (healthcare workers: 42.6%; allied health professionals/other employees: 30.8%) and a heavy head (healthcare workers: 29.8%; allied health professionals/other employees: 20.5%). The most frequent environmental risk parameters were unpleasant odor (39.1%) and stale air (34.6%). A significant difference in the measurements of environmental parameters (air temperature, relative humidity, horizontal illumination, carbon dioxide (CO2) concentration, and noise level) was identified at measurement locations of hospital wards/units compared to the legally required and/or recommended values (p = <0.001). Our study underlines the importance of raising awareness among healthcare workers and allied health professionals/other employees about ensuring appropriate environmental factors in the hospital setting.
•The first research in the field of sick building syndrome (SBS) in the hospital environment in Slovenia in relation to environmental health risk factors.•The most common parameters of environmental health risk factors include unpleasant odor; stale, dry air; draft; and excessive room air temperature.•The most common symptoms of SBS in the observed hospital wards include fatigue, a heavy head and dry/reddened/itchy skin on the hands.•Results of self-assessment revealed environmental risk factors which were similar to those identified by measurements.
Uvod: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege se zaključi z ocenjevanjem in samoocenjevanjem. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ocenjevanjem kliničnega usposabljanja s strani ...kliničnih mentorjev in med samoocenjevanjem s strani študentov visokošolskega strokovnega programa Zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni neeksperimentalni opisni metodi. Podatki so bili zbrani s pisno analizo dokumentov; kot instrument je bila uporabljena primerjalna lista ocen in točk s 122 ocenjevalnih in samoocenjevalnih obrazcev za klinično usposabljanje v študijskem letu 2015/2016. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testa za neodvisne vzorce in enofaktorske analize variance. Za statistično pomembne podatke so bile upoštevane razlike, kjer je bila vrednost statistične značilnosti p ≤ 0,05.Rezultati: Statistično značilna razlika se pojavlja tako v oceni / samooceni aktivnosti zdravstvene nege (t = 5,519, p < 0,001) kot tudi v oceni/samooceni profesionalnega vedenja na kliničnem usposabljanju (t = 3,686, p < 0,001). Študenti tretjega letnika (n = 41, = 19,6, s = 1,1) se na področju komunikacije samoocenijo z več točkami kot študenti prvega in drugega letnika, čeprav med vsemi tremi letniki ni statistično značilnih razlik (F = 2,907, p = 0,059). Diskusija in zaključek: Klinični mentorji ocenijo izvajanje aktivnosti zdravstvene nege z več točkami kot študenti zdravstvene nege. V točkovanju profesionalnega vedenja na kliničnem usposabljanju se pojavljajo razlike med oceno/samooceno. Raziskava ugotavlja razlike med oceno in samooceno kliničnega usposabljanja s strani študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin in kliničnih mentorjev.
Uvod: Okoljski dejavniki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi zdravja. Namen raziskave je bil oceniti pogostost simptomov sindroma bolnih stavb (SBS) pri zaposlenih v bolnišnici.Metode: ...Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Pregled strokovne in znanstvene literature je bil izveden v podatkovnih bazah COBIB.SI, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Dlib.si, CIHAHL, Cochrane Library in PubMed. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo Boolovih logičnih operaterjev AND / IN, v kombinaciji ključnih besed: »sindrom bolnih stavb«, »bolnišnice«, »zdravstveni delavci«, »okoljski dejavniki«, »sick building syndrome«, »hospitals«, »health care workers«, »environmental factors«. Iz iskalnega nabora 238 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Za prikaz pregleda podatkovnih baz in odločanja o uporabnosti pregledanih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA. Izvedena je bila vsebinska integrativna analiza spoznanj raziskav.Rezultati: Ugotovitve raziskave so bile združene v štiri vsebinske kategorije: (1) pogostost simptomov SBS; (2) raznolikost simptomov SBS; (3) okoljski dejavniki v povezavi s pogostostjo simptomov SBS; (4) okoljski dejavniki v povezavi z ostalimi dejavniki za nastanek SBS.Diskusija in zaključek: Raziskave kažejo, da je pogostost simptomov SBS med zaposlenimi v bolnišničnem okolju visoka. Okoljski dejavniki so povezani z nastankom simptomov SBS med zaposlenimi v bolnišničnem okolju. V Sloveniji potrebujemo raziskavo, ki bi proučila učinek okoljskih dejavnikov na pogostost simptomov SBS pri zaposlenih v bolnišničnem okolju.
Uvod: Med oblike odločitev za prenehanje aktivnega zdravljenja spada vodilo »Ne oživljaj.«. Raziskave navajajo, da vloga medicinske sestre pri upoštevanju vodila vključuje pomoč pacientom, družinam, ...članom zdravstvenega tima pri sprejemanju informiranih odločitev. Namen pregleda literature je raziskati izkušnje in stališča medicinskih sester do upoštevanja vodila. Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature v obdobju od leta 2012 do leta 2022 v podatkovnih bazah COBIB, CINAHL in PubMed s ključnimi besedami: »vodilo Ne oživljaj.«, »medicinske sestre«, »do not resuscitate orders« in »nurses«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V integrativni pregled je bilo vključenih osemnajst raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj vključenih raziskav. Rezultati: Na podlagi analize člankov smo oblikovali tri kategorije: (1) dejavniki v povezavi z etiko zdravstvene nege, (2) demografski in poklicni dejavniki medicinskih sester in (3) dejavniki medsebojnih odnosov (družina, družba). Diskusija in zaključek: : Rezultati so pokazali, da na vprašanja, povezana z življenjem in smrtjo, vplivajo kultura, verska prepričanja družbe in pogled na avtonomijo. Medicinske sestre izražajo pomen upoštevanja pravic pacientov, pomen izobraževanja in dodatnega usposabljanja. Pojavljajo se tudi različne interpretacije o upoštevanju vodila »Ne oživljaj.«. Izražajo tudi potrebo po razpravi znotraj interdisciplinarnih timov, s pacienti in njihovimi družinami.
The primary aim was to describe differences, if any, between learned and practiced competences among a convenience sample of Italian and Slovenian nursing staff; the secondary aim was to validate an ...instrument capable of measuring internationally such competences.
The distance between competences learned and those practiced as a source of under- or over-education has not been investigated to date at the international level.
A explorative observational investigation was performed in 2019 by involving 426 Italian and Slovenian members of the nursing staff working in medical and surgical departments. The study was conducted according to the Strengthening the Reporting of Observational Studies in Epidemiology (STROBE) guidelines.
Members of the nursing staff (health care assistants, general nurses, specialist nurses and advanced nurses) were invited to complete the Nursing Competence Instrument based on the European Federation of Nursing Association’s four categories of the nursing care continuum, from health care assistants to advanced practice nurses.
The construct validity of the Nursing Competence Instrument indicated the presence of four identifiable dimensions (internal consistency ranging from 0.82 to 0.93). On average, the scores of the competences practiced were interestingly slightly higher than those learned among general care nurses. In contrast, health care assistants, specialist nurses and advanced practice nurses, reported to have learned importantly slightly lower as that practiced.
At the overall levels, nurses tend to apply what they had been thought; additionally, all profiles seem to rate at low ranges both the competences practiced and those learned, suggesting the need to maximise nursing competences, both in the classroom and in the daily practice. Mapping the degree of competences acquired in education, as applied in the clinical practice, might assist clinical nurses, nurse educators and health care managers to identify areas at need of improvement. Moreover, mapping differences (if any) across countries might have research, managerial and educational implications.
Uvod: Evtanazija je pojem, o katerem se mora razpravljati z vidika medicinskih, zdravstvenih in družboslovnih strok. Medicinske sestre so sestavni del zdravstvenih timov, zato je potrebno njihovo ...vključevanje v etične razprave o evtanaziji. Namen pregleda literature je predstaviti vidik evtanazije v povezavi z zdravstveno nego.Metode: Uporabljen je bil pregled literature, izveden v podatkovnih bazah COBIB.SI, CIHAHL in PubMed od 1. 11. 2020 do 1. 12. 2020. Iskanje je potekalo z uporabo ključnih besed: »evtanazija«, »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku s kombinacijo ključnih besed: »attitudes«, »euthanasia« in »nursing«. Potek pregleda literature je prikazan z diagramom PRISMA. Kakovost virov, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati so bili sintetizirani z uporabo tematske analize.Rezultati: Izmed 138 virov je bilo v končno analizo vključenih enaindvajsetih člankov. Medicinske sestre so navajale naklonjen, kot tudi nenaklonjen odnos ter prisotnost etičnih dilem v povezavi z evtanazijo. Naklonjen odnos medicinskih sester do evtanazije se kaže v primerih neobvladljivih bolečin, neznosnega trpljenja in neozdravljivih bolezni, nenaklonjen pa v povezavi z nekaterimi demografskimi in kulturnimi značilnostmi medicinskih sester, upoštevanjem načel sočutne oskrbe in spoštovanjem vrednosti človekovega življenja.Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskave prispevajo prepoznati odnos medicinskih sester do evtanazije ter nekatere etične dileme v povezavi z evtanazijo. Potrebno bi bilo izvesti podrobne preglede etičnih dilem in moralnih stisk, ki se pojavljajo v povezavi z evtanazijo in zdravstveno nego.
PDF
