Uvod: Z nenačrtovanim ocenjevanjem na podlagi pomanjkljivo opredeljenih kriterijev lahko spregledamo neuspešnega študenta in tako prispevamo k njegovemu nevarnemu delovanju v kliničnem okolju. Namen ...raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča in mnenja kliničnih mentorjev ter študentov zdravstvene nege glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda dela. Spletno anketo je izpolnilo 84 dodiplomskih študentov zdravstvene nege, njeno tiskano različico pa 37 kliničnih mentorjev. Zbiranje podatkov je potekalo od oktobra do novembra 2015. V analizi je bila uporabljena osnovna opisna statistika, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test in Pearsonov koeficient korelacije.
Rezultati: Klinični mentorji so v večji meri kot študenti mnenja, da bi se morali na klinično usposabljanje načrtno pripraviti (U = 790, p < 0,001). S Pearsonovim koeficientom korelacije (r = −0,215, p = 0,024) smo ugotovili, da je zadovoljstvo z ocenjevanjem vseh anketiranih večje, če je ocenjevanje sprotno in ne le končno. Hi-kvadrat test je pokazal, da anketiranci ocenjevalni list ocenjujejo kot samo zadovoljiv (n = 47, 43,5 %; χ2 = 4,3, p = 0,229).
Diskusija in zaključek: Večina anketirancev ni zadovoljnih z načinom ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Zavedajo se pomanjkljivosti ocenjevalnega lista, opozarjajo tudi na pomanjkanje časa pri mentoriranju študentov. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju razmer v procesu ocenjevanja kliničnega usposabljanja.
Food safety knowledge and practices among pregnant and non-pregnant women in Slovenia were systematically assessed through an inquiry-based investigation. The study was conducted with 291 pregnant ...women, who attended antenatal classes at the time of the investigation, and 200 non-pregnant women, all of whom participated during consultation hours for parents in ten, randomly selected primary schools in the country. Results showed that a high level of food safety awareness was possessed by both groups of respondents. However, some food safety differences were recorded (e.g., kitchen practices that can lead to cross-contamination), mainly in younger women under 25 years of age. Pregnant women more frequently had the main meal at fast-food restaurants and de-frosted frozen food at room temperature in the kitchen. However, when purchasing food they paid more attention to food safety assurance elements such as checking ‘best before’ date, paying attention to hygienic conditions in stores, and assessing the veterinary control of meat. The results showed that the living location (in town) and age group (above 25 years of age) had a significant impact on food safety knowledge. Educational programs in antenatal classes need to be supplemented with information concerning the principles of food safety at home in order to encourage desired food safety patterns. To achieve global food safety it is necessary to inform consumers, especially vulnerable groups, about fundamental principles of food safety assurance at home, since food safety begins and ends in the home of a consumer.
Prispevek obravnava izobraževanje v zdravstveni negi v luči permanentnega ali vseživljenjskega izobraževanja. Izpostavi nekatere značilnosti in pomen permanentnega izobraževanja. Posebej se osredišči ...na andragogiko, torej izobraževanje v odrasli dobi. Poklic medicinske sestre in zdravstvena nega sta v zadnjem obdobju v silovitem razvoju. Potrebujeta družbeno priznanje, večjo identifikacijo nosilcev stroke prek znanja, trdnih stališč in vrednot poklica.
Prispevek obravnava zdravstveno vzgojo kot metodo dela v psihiatrični zdravstveni negi. O nalogah medicinske sestre v zdravstveni vzgoji razpravlja tudi z etičnega vidika. Posebej so opredeljeni in ...razloženi pojmi informiranje, učenje, vzgoja z vidika psihiatrične zdravstvene nege. Izpostavljen je vzgojni vidik zdravstvene vzgoje v primerjavi z informiranjem in učenjem. Opisane so kategorije vzgoje, kot so vrednote in stališča in njihov pomen za odnos do zdravja posameznika in skupnosti. Predstavljeni so cilji in nosilci zdravstvene vzgoje in izpostavljen je pomen zdravstvenih delavcev kot nosilcev te dejavnosti. Vključen je predlog nekaterih oblik in metod dela v psihiatrični zdravstveni negi/vzgoji. Zaključuje se z mislijo in potrebo po standardizirani zdravstveni vzgoji, o potrebi po poenotenem in koherentnem informiranju in učenju bolnikov s strani celotnega tima, torej sodelovanju članov tima v korist bolnikov, sodelavcev in inštitucije v celoti.
Članek obravnava prehrano študentov. Namen je bil ugotoviti prehranjevalne navade študentov, ki ne živijo v svojih družinah in so obremenjeni z različnimi obveznostmi. Metode: vzorec predstavljajo ...študentje in študentke, ki živijo v apartmajih v študentskem domu, kjer imajo možnost kuhanja in pripravljanja hrane. Sodelovalo je 81 študentov študentskega doma Cesta v Mestni Log, Ljubljana. Vprašalnik je vseboval 34 vprašanj. Podatki so bili obdelani v programu Microsoft Excel. Iz podatkov o telesni višini in telesni teži študentov je bil izračunan indeks telesne mase. Rezultati: pokazalo se je, da prehrana študentov ne izpolnjuje značilnosti zdrave prehrane. Prepogosto izpuščajo zajtrk, zaužijejo premalo dnevnih obrokov, premalo sadja in zelenjave ter premalo rib. Zaužijejo pa preveč različnih visokoenergijskih prigrizkov. Kosil si ne pripravljajo sami, zaužijejo jih v restavracijah, zajtrke in večerje pa si pripravljajo velikokrat sami. Samo okrog 8 % anketirancev ne uživa alkoholnih pijač. Sklep: kljub predvidevanju, da je informacij o zdravi prehrani dovolj in da so jih mladi ljudje deležni že od vrtca dalje, bi bilo dobro razmišljati o zdravstvenovzgojnih sporočilih, ciljanih na študentsko populacijo.
Successful breast‐feeding as a result of a health education programme for mothers
The present study aims to prove an improvement in breast‐feeding practices in mothers who received written ...instructions for successful breast‐feeding and had individual counselling at the time of taking this questionnaire. The instructions were based on the results of a study carried out in Slovenia in 1993 and published in the Journal of Advanced Nursing (1998), 27, 1250–1256 (Hoyer & Pokorn 1998). The variables that were then found statistically significant in the initial and continued breast‐feeding became the basis of written instructions for breast‐feeding. The results obtained in the new current study were compared with that basic study which included 881 mothers. This was possible because the conditions of breast‐feeding between 1993 and 1995 (when the new study was launched) had not changed. The idea of baby‐friendly hospital initiative (BFHI) had not yet come into force in Slovenia. The current study comprised 203 pregnant women who were first visited during their 8th month of pregnancy. In order to collect data on breast‐feeding and deliver instructions, a field nurse visited each mother eight times until the completion of first year and continued to visit them every third month and for all those who were still breast‐feeding after that time, until the end of the lactation period. Statistical analysis was carried out by means of SPSS statistical package and survival analysis. All mothers in the study started breast‐feeding. By the end of the first month 84·7% of them were still breast‐feeding, while by the end of the third month it dropped to 74·9%, and by the end of the sixth month to 45·8%. Among these, breast‐feeding alone was practised in the first week by 25·7%, by the end of the first month by 16·4%, and by the end of the third month by 9·5%. All the observed parameters were better than in the basic study. The mean duration of breast‐feeding was 217 days, while the longest duration was 852 days. The survival analysis showed a statistically significant difference in the duration of breast‐feeding. In the current study group, mothers weaned their infants at a slower rate than in the group from the year 1993. It has been found that the written instructions as well as personal encouragement by the field nurse exerted a favourable influence on breast‐feeding practices, which was taken as a guideline for our further professional work and change of standards in the field of breast‐feeding promotion.
Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je bila opravljena v okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje uporabe drog v Občini Kamnik. Raziskava zajema 1049 osnovnošolcev od 5. do 8. ...razreda. Rezultati kažejo, da ima izkušnje s kajenjem več fantov kot deklet. Izkušnje s kajenjem ima 48,0 % 15-letnikov. Skoraj dve tretjini učencev navaja kot vzrok za začetek kajenja radovednost. Večina staršev kajenja svojih otrok ne dopušča. Učenci so s škodljivimi učinki kajenja v glavnem seznanjeni. Več kot tretjina jih meni, da se v šoli o kajenju govori premalo. Glede porabe prostega časa raziskava kaže, da učenci dajejo velik pomen druženju s prijatelji (v večjem odstotku dekleta), drugo mesto pa zavzema šport (v večjem odstotku fantje). Po Rosenbergovi lestvici samospoštovanja imajo 15-letni fantje bolj pozitivna občutja do samih sebe kot 15-letna dekleta. Znotraj celotne skupine je posebej obdelana skupina 60 fantov in 41 deklet, ki so v življenju kadili 5x in več. Rezultati kažejo, da v tej skupini kadi večji odstotek očetov in mater in da so starši manj prisotni. Več se gibljejo v družbi kadilcev, večji poudarek dajejo pasivnim oblikam preživljanja prostega časa, manjšega športu in zelo malo hodijo v naravo. Glede samospoštovanja se skoraj pri vseh postavkah kažejo razlike v smeri manj pozitivnih občutij do samih sebe.
Članek predstavlja raziskavo, narejeno leta 2001/2002, v katero je bilo zajetih 30 nosečnic v drugi polovici nosečnosti, ki so obiskovale Šolo za starše – tečaj priprave na porod v Zdravstvenem domu ...Ljubljana, enota Vič-Rudnik. Cilji raziskave so bili, ugotoviti katere nosečnice obiskujejo tečaj, ali so o organizaciji tečaja primerno obveščene, motiv za udeležbo na tečaju, s kakšnim znanjem prihajajo na tečaj, koliko znanja pridobijo na tečaju ter njihovo mnenje in zadovoljstvo s tečajem. Rezultati raziskave so pokazali, da so udeleženke večinoma prvorodke s srednješolsko izobrazbo, o organizaciji tečaja so primerno obveščene, glavni motiv za udeležbo je pridobitev znanja, ki je pred pričetkom tečaja pri večini udeleženk nezadovoljivo. Na tečaju pa večina udeleženk pridobi dovolj znanja in izraža zadovoljstvo s programom in vsebinami. V sklepu so nakazane možnosti za še boljši in zanimivejši program Šole za starše.