Prispevek prinaša pregled in analizo obstoječe prakse izobraževanja kot dela priprave na porod na primeru šole za bodoče starše v Sloveniji. Raziskava ugotavlja potrebe po spremembah v ...organizacijskem in vsebinskem smislu. Avtorici najprej predstavita interdisciplinarne vsebine babištva, porodništva in družinske andragogike ter dejavnike, ki vplivajo na učinkovi- tost izobraževanja za bodoče starše glede na značilnosti različnih modelov izobraževanja. Avtorici ugotavljata, da je v slovenskem prostoru vzpostavljena tradicija izobraževalnih programov za pripravo na porod in da se programi le počasi prilagajajo spremembam, ki jih lahko zasledimo v tujini, kjer se vse bolj uveljavljajo modeli, ki poudarjajo individualiziran pristop ter kontinuiteto v obravnavi od priprave na starševstvo, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. V letu 2010 je bila v Sloveniji prvič izvedena pilotna študija Zdrave ženske – zdrave družine prihodnosti, projekt, v katerem je bilo izobraževanje za bodoče starše izvedeno na interdisciplinaren način s strokovnjaki različnih strok ter usmerjeno v potrebe žensk in njihovih partnerjev na prehodu v starševstvo. Gre za prvi poskus novega načina izobraževanja in obravnave za bodoče starše v slovenskem prostoru, ki pa ga obstoječi zdravstveni sistem (še) ne podpira. Udeleženci so najvišje ocenili organizacijo in izvedbo programa s poudarkom na načinu podajanja snovi oziroma izbiri metode in oblike izobraževanja. Rezultati kažejo, da si udeleženci projekta pri izobraževanju za bodoče starše želijo več poudarka na vsebinah poporodne obravnave, partnerskega odnosa in nasvetov glede dojenja. Posebej izpostavljeni so bili svetovalno delo ter kontinuiteta in individualna obravnava vsakega para.
Introduction. The aim of the study was to explore two aspects of neonatal prophylaxis: the application of the vitamin K injection to the newborns and the prophylaxis against chlamydial and gonococcal ...eye infections, comparing Slovenian and Croatian practices.
Methods. A causal non-experimental method of quantitative empirical approach was used. The data was collected by means of predesigned questionnaires. The questionnaires were sent to 14 Slovenian and 32 Croatian birth hospitals. The data wasanalysed with descriptive statistics and the Kullback test.
Results. Vitamin K is applied to all newborns in 9 (out of 14) Slovene and 22 (out of 32) Croatian birth hospitals that returned the questionnaire. The prophylaxis against chlamydial gonococcal eye infections is applied to all newborns in 9 Slovene and 16 Croatian birth hospitals that offered answers to the questionnaire. The majority of Slovene and Croatian birth hospitals perform these procedures in the first hour after birth. The majority of Slovene birth hospitals still apply vitamin K in the gluteal muscle, whereas the majority of Croatian birth hospitals usually use the thigh as an injection site. In Slovenia, 1 % Targesin is used for the prophylaxis against chlamydial and gonococcal eye infections, whereas in Croatia the prevailing medicine is Erythromycin.
Conclusions. The possibility of oral vitamin K application should be offered to parents, and pain management in practice should be discussed. The form of written informed consent could be offered to parents. Health professionals should provide intimacy and exclude routine procedures in the first couple of hours after birth. However, more research is needed as delayed administration might be related to lower efficacy and, as a consequence of that, the safety of newborns is questionable.
Uvod. Namen opisane raziskave je bil proučiti določene vidike neonatalne profilakse: prakso aplikacije vitamina K novorojenčkom in profilakse proti klamidijski in gonokokni okužbi oči v slovenskih in hrvaških porodnišnicah.
Metode. V raziskavi je bila uporabljena kavzalna neeksperimentalna metoda kvantitativnega empiričnega načina raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni z vnaprej pripravljenimi vprašalniki, ki so bili razdeljeni v 14 slovenskih in 32 hrvaških porodnišnicah. Analiza podatkov je potekala z uporabo deskriptivne statistike in Kullbackovega preizkusa.
Rezultati. Ugotovili smo, da se praksa v slovenskih in hrvaških porodnišnicah glede raziskovanih parametrov neonatalne profilakse razlikuje. Devet slovenskih porodnišnic (od vseh 14) in 22 hrvaških (od vseh 32), ki so sodelovale v raziskavi, aplicira vitamin K vsem novorojenčkom. Profilaktično zaščito proti klamidijskim ali gonokoknim očesnim okužbam pa izvajajo v 9 slovenskih in 16 hrvaških porodnišnicah (od vseh sodelujočih v raziskavi). Večina slovenskih in hrvaških porodnišnic opravi oba posega v prvi uri po rojstvu. Večina slovenskih porodnišnic aplicira vitamin K v glutealno mišico, medtem ko je na Hrvaškem pogostejša aplikacija v stegensko mišico. V slovenskih porodnišnicah pri apliciranju profilakse proti klamidijskim in gonokoknim okužbam oči prevladuje 1-odstotni Targezin, v hrvaških pa Eritromicin.
Zaključek. Staršem je treba ponuditi možnost oralne aplikacije vitamina K. Dobro bi bilo spregovoriti o lajšanju bolečine ob tovrstnem posegu ter hkrati starše spodbuditi, da pisno in informirano privolijo v poseg. Naloga zdravstvenih delavcev je, da družini v prvih urah po porodu zagotovijo intimnost ter v tem času poskusijo odložiti rutinske postopke. Za slednje pa so potrebne dodatne raziskave, saj lahko kasnejša administracija vodi v manjšo učinkovitost profilakse in hkrati zmanjšuje varnost novorojenčkov
Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v predporodnem in poporodnem ...obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji. Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.
Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v predporodnem in poporodnem ...obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji.Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja.Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %).Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.
Petrocnik et al talks about the professionalization of midwifery. The professional status of midwifery is based on specific expertise unknown to lay people and other professional groups. Another ...important aspect of this professionalism is a strong sense of affiliation to the professional discipline, which stems from a shared past and pride in its historical achievements. It is also worth mentioning that midwives are proud of the tradition midwifery education has had in Slovenia.
Mobbing, defined as sustained harassment among workers, in particular towards subordinates, merits investigation. This study aims to investigate Slovenian midwifery students' (2nd and 3rd year ...students of midwifery at the Faculty for Health Studies Ljubljana; the single educational institution for midwives in Slovenia) perception of mobbing, since management of acceptable behavioural interrelationships in midwifery profession forms already during the study, through professional socialization. Descriptive and causal-nonexperimental method with questionnaire was used. Basic descriptive statistics and measures for calculating statistical significance were carried out with SPSS 20.0 software version. All necessary ethical measures were taken into the consideration during the study to protect participants. The re- sults revealed that several participants experienced mobbing during the study (82.3%); 58.8% of them during their practical training and 23.5% from midwifery teachers. Students are often anxious and nervous in face of clinical settings (60.8%) or before faculty commitments (exams, presentations etc.) (41.2%). A lot of them (40.4%) estimate that mobbing affected their health. They did not show effective strategies to solve relationship problems. According to the findings, everyone involved in midwifery education, but above all students, should be provided with more knowledge and skills on successful management of conflict situations.
PDF
