Trdota predstavlja merilo odpornosti lesa proti prodiranju tršega telesa v njegovo notranjost in pogosto pogojuje uporabnost izbrane vrste lesa za določen namen uporabe. Poleg gostote, trdoto ...posamezne lesne vrste zelo pogojuje vlažnost lesa. V raziskavi smo ugotavljali trdoto lesa navadne smreke, uravnovešenega pri različnih relativnih zračnih vlažnostih. Meritve trdote smo izvedli z vtiskanjem kroglice v radialno površino lesa na inštrumentu za ugotavljanje mikromehanskih lastnosti materialov. Rezultati so pokazali, da se s poviševanjem vlažnosti lesa trdota lesa znižuje; vtisna trdota (HIT) in vtisni modul elastičnosti (EIT) sta tako pri absolutno suhem lesu znašala 110,8±11,7 MPa in 0,62±0,01 GPa, pri lesu z vlažnostjo točke nasičenja celičnih sten (29,4 %) pa 36,3±7,9 MPa in 0,40±0,05 GPa. Zniževanje trdote lesa s poviševanjem njegove vlažnosti se je pokazalo v povečevanju globine povzročenih vtisov in povečani hrapavosti površin vzorcev. Analiza lesnega tkiva z vrstičnim elektronskim mikroskopom je na območjih z vtisi razkrila usločenje celičnih sten lesa, njihovo gnetenje v lumne traheid, ter nastanek razpok znotraj celičnih sten.
V raziskavo smo vključili hrastovo hlodovino (Quercus robur, Quercus petraea) s 15. dražbe vrednejših sortimentov okroglega lesa v Slovenj Gradcu v letu 2021. Naključno smo izbrali 78 od 1318 ...licitiranih hlodov in jih skladno z veljavnim Pravilnikom o merjenju (2017) vizualno razvrstili po kakovosti (A, B, C). Vzporedno smo dendrokronološko analizirali priraščanje lesa ter z metodo frekvenčnega odziva pri vzdolžnem vzbujanju še akustične lastnosti hlodovine. Najkvalitetnejša hlodovina je bila večjih premerov, z več in povprečno širšimi branikami. Potrdili smo povezavo med vizualno določeno kakovostjo in doseženo ceno hlodovine. Hitrost vzdolžnega nihanja (v) in relativna učinkovitost akustične pretvorbe (RACE) sta bili s kakovostjo in ceno hlodovine pozitivno povezani. Frekvenčni spektri pri hlodovini nižje kakovosti odstopajo od teoretičnih. Raziskava je potrdila možnost uporabe nedestruktivnih akustičnih metod za oceno kakovosti hrastove hlodovine.
Trenutne globalne strateške usmeritve spodbujajo krepitev zelenih verig vrednosti. To odpira povsem nove potenciale tudi za slovensko gozdno-lesno verigo, ki pa se v zadnjih desetletjih sooča z več ...izzivi, med katerimi je tudi povečanje deleža listavcev v slovenskih gozdovih. Zato je nujno vzpostaviti oz. okrepiti gozdno-lesne verige vrednosti, katerih osnovna surovina je les listavcev različnih kakovosti. Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njihovi členi, in da posamezne verige dosledno upoštevajo koncept mejne kakovosti vhodne surovine. Cilj raziskave je bil izvesti kvalitativno strateško SWOT analizo izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu, primerjalno nakazati ključne prednosti/slabosti posameznih verig in ugotoviti, katere izmed verig vrednosti so posebej zanimive za razvoj slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva, s poudarkom na predelavi listavcev. Rezultati sicer kažejo na obstoj več šibkih členov znotraj posameznih verig vrednosti, ki pa imajo tudi številne prednosti, s katerimi lahko zelo učinkovito izkoristimo priložnosti oz. zmanjšamo nevarnosti ter s tem prispevamo k uspešnemu nadaljnjemu razvoju lesarstva in vseh verig vrednosti.
V slovenskem gozdno-lesnem gospodarstvu je primarni cilj ustvarjanje vrednosti in dobava želenih izdelkov kupcem oz. uporabnikom, kjer se učinki v celotni gozdno-lesni verigi vrednosti multiplicirajo ...z delovanjem vseh njenih členov. Uspešnost delovanja celotne verige vrednosti je pomembno razumeti z vidika potenciala dosegljivih količin, stopnje tehnološke predelave in mejne kakovosti vhodnih surovin ter lastnosti proizvedenih produktov. Cilj te študije je bil evidentiranje posameznih verig vrednosti v celotni domači gozdno-lesni verigi, analiza delovanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v visokotehnološke izdelke in materiale, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Identificirali smo pet primarnih verig vrednosti (P1…P5), dve verigi za zagotavljanje krožnosti (K6, K7), ter tri verige višjih predelovalnih stopenj za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo (S8…S10). Pri predelavi lesa listavcev je pereče nedelovanje primarne verige »Furnir« (P2) ter omejeno delovanje verige »Žagan les« (P1), s čimer slabo izkoriščamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Za doseganje kriterija t. i. zelenih verig vednosti je treba krepiti verige, ki zagotavljajo krožnost (K6 – Ostanki, K7 – Odslužen les), in so trenutno delujoče v manjšem obsegu ter se prehitro zaključujejo.
Les je po poseku in uporabi za konstrukcije izpostavljen staranju, ki je med drugim odvisno od pogojev izpostavitve. V času življenjske dobe oz. uporabe je les izpostavljen fotodegradaciji, ...biodegradaciji, površinskim in notranjim strukturnim spremembam in staranju, ki se kaže v spremembi barve, kemijske sestave, higroskopnosti, dimenzijske stabilnosti ter nekaterih mehanskih lastnosti. Podajamo pregled literature, s posebnim poudarkom vpliva pogojev izpostavitve na spremembe lastnosti lesa ter pregled kemijskih in mikrostrukturnih sprememb ter sprememb barve, sorpcijskih in mehanskih lastnosti. V splošnem so spremembe zaradi staranja lahko zelo počasne in jih je težko ovrednotiti tudi zaradi velike naravne variabilnosti lesnih lastnosti. Poznavanje sprememb v naravno staranem lesu je ključno pri ohranjanju kulturne dediščine. Pri načrtovanju vzdrževanja, konzerviranja ter pri obnovi kulturne dediščine, z upoštevanjem staranja konstrukcijskega lesa bolje razumemo strukturne spremembe, vlažnostna in napetostno-deformacijska stanja lesenih konstrukcij ter interakcije z drugimi gradbenimi materiali.
Les je po poseku in uporabi za konstrukcije izpostavljen staranju, ki je med drugim odvisno od pogojev izpostavitve. V času življenjske dobe oz. uporabe je les izpostavljen fotodegradaciji, ...biodegradaciji, površinskim in notranjim strukturnim spremembam in staranju, ki se kaže v spremembi barve, kemijske sestave, higroskopnosti, dimenzijske stabilnosti ter nekaterih mehanskih lastnosti. Podajamo pregled literature, s posebnim poudarkom vpliva pogojev izpostavitve na spremembe lastnosti lesa ter pregled kemijskih in mikrostrukturnih sprememb ter sprememb barve, sorpcijskih in mehanskih lastnosti. V splošnem so spremembe zaradi staranja lahko zelo počasne in jih je težko ovrednotiti tudi zaradi velike naravne variabilnosti lesnih lastnosti. Poznavanje sprememb v naravno staranem lesu je ključno pri ohranjanju kulturne dediščine. Pri načrtovanju vzdrževanja, konzerviranja ter pri obnovi kulturne dediščine, z upoštevanjem staranja konstrukcijskega lesa bolje razumemo strukturne spremembe, vlažnostna in napetostno-deformacijska stanja lesenih konstrukcij ter interakcije z drugimi gradbenimi materiali.
Physical and mechanical properties of beech wood (Fagus sylvatica L.) from trees fallen in ice storm were determined. The properties were studied in parallel green and dried beech-wood samples, ...systematically collected along the radius and at different height levels of the stem. The stiffness of the timber was comparatively tested with static 4-point bending and non-destructively by measuring the speed of ultrasound, and by determining the frequency response. The bending and shear strengths were additionally determined along the grain, as well as compression strength in all anatomical directions of wood. In blown down trees with still partly preserved root system, active crown and sufficient capillary water flow, we could not detect any reduction of mechanical properties due to deterioration. The density and mechanical properties, except transverse compression strength, increased with increasing height in the tree and radially from the pith to the cambium. They were always better in dried than in green wood. The reliability of non-destructive methods was greater in the evaluation of dried wood. We recommend visual wood characterisation in addition to the use of non-destructive methods for strength assessment of wood.
We investigated the acoustic properties of beech wood (Fagus sylvatica L.) after hydrothermal treatment. Two beech logs were cut into 10 pairs of radially oriented specimens with the dimensions 500 ...mm × 160 mm × 12 mm and air dried. Specimens were thermally treated for 1 hour in saturated vapour pressure atmosphere at 135 °C. After the treatment the specimens were conditioned at 20 °C and 50 % RH and their wood density, speed of ultrasound in all directions and colour properties in CIELab colour space were determined. Free flexural vibration tests were used afterwards to determine the acoustic properties of wood. We defined acoustic coefficient (K), damping of sound (tan δ) and relative acoustic conversion efficiency (RACE). The study confirmed a significant decrease of wood density after the hydrothermal processing. The increase in speed of ultrasound in hydrothermally-treated wood caused no change in the modulus of elasticity in all anatomical directions. Mechanical anisotropy of wood decreased slightly after the treatment. The colour measurements of specimens showed a linear correlation between the total colour change and change of wood density and stiffness. The acoustic properties of hydrothermally treated beech wood were partly improved due to the increase in the specific modulus of elasticity and the acoustic coefficient combined with the decrease in vibration damping.
We investigated the acoustic properties of beech wood (Fagus sylvatica L.) after hydrothermal treatment. Two beech logs were cut into 10 pairs of radially oriented specimens with the dimensions 500 ...mm × 160 mm × 12 mm and air dried. Specimens were thermally treated for 1 hour in saturated vapour pressure atmosphere at 135 °C. After the treatment the specimens were conditioned at 20 °C and 50 % RH and their wood density, speed of ultrasound in all directions and colour properties in CIELab colour space were determined. Free flexural vibration tests were used afterwards to determine the acoustic properties of wood. We defined acoustic coefficient (K), damping of sound (tan δ) and relative acoustic conversion efficiency (RACE). The study confirmed a significant decrease of wood density after the hydrothermal processing. The increase in speed of ultrasound in hydrothermally-treated wood caused no change in the modulus of elasticity in all anatomical directions. Mechanical anisotropy of wood decreased slightly after the treatment. The colour measurements of specimens showed a linear correlation between the total colour change and change of wood density and stiffness. The acoustic properties of hydrothermally treated beech wood were partly improved due to the increase in the specific modulus of elasticity and the acoustic coefficient combined with the decrease in vibration damping.
PDF