The author examines a historical case of forced migration that is well documented in national migration research but still lacks specific insight into the conditions of entrance for post-World War II ...Slovenian refugees and their settlement in Argentina. The author explores the refugee path of Bara Remec and her family, from exile in May 1945 to their settlement in Argentina in 1948. The subjective experience is juxtaposed to the official Argentinean immigration policy of that time, especially conditions of arrival and settlement, with a focus on political, ideological, and religious factors, as well as Argentina’s then-central political decision-maker, Juan D. Peron.
Avtorica v članku analizira življenje Bare Remec – umetnice, učiteljice, begunke, planinke, filantropinje, ženske, in to od otroštva in mladosti v Ljubljani ter izobraževanja v Zagrebu do begunstva ...in konca življenja v Barilochah v Argentini. Biografski portret sloni na številnih virih, med katerimi je le malo intervjujev z umetnico in prvoosebnih zapisov njenih sodobnikov. Poleg metodoloških izzivov med pisanjem biografskega portreta avtorica postavlja v ospredje umetničin življenjski potek, ki ga je pisala s pomočjo manj znanih podatkov o odvisnosti Bare Remec od migracije ter spolne in identitetne definiranosti njenega časa.
Mobility, especially labour mobility, is being promoted and highly praised as an economic and political cornerstone of the European Union, essential for its future development and growth. At the same ...time, people on the move are faced with many impediments to mobility, artists active in transnational art worlds being particularly vulnerable in this respect. Analysing and comparing various written sources (text and hypertext), the author focuses on the international mobility of artists in and to the European Union. The aim of the article is twofold: to outline artists’ mobility as a particular type of mobility, and to highlight the divergences between praising of the mobility concept on the decision-making level and the ‘naturalization’ of mobility in academic discourse on one side and the critical assessment of artists’ mobility and impediments to it by art practitioners and experts on the other.
The COVID-19 pandemic and the government measures to curb it in the past two years have had a significant impact on the mobility of workers within the EU. In this article, we analyze the measures ...adopted by the Slovenian government and the governments of some neighboring countries in the first half of 2020 and examine how these have affected international mobile workers. We identified the economic and social risks to which workers have been exposed following their return to Slovenia or while working in neighboring countries. Such risks were largely due to inconsistently adopted measures on an international level and the adoption of measures at short notice.
V članku avtorji sprva predstavijo pravno ozadje napotitev, ki določa statusnopravno opredelitev čezmejnega dela oziroma opravljanja začasnega dela v državi članici Evropske unije ali Evropskega ...gospodarskega prostora, ki ni država, v kateri delavec običajno dela. V nadaljevanju se na primeru napotitev iz Slovenije dotaknejo težav in vprašanj, ki jih ta statusno pravna kategorija čezmejnega opravljanja dela oziroma storitev prinaša v praksi. S konkretnimi primeri obravnavajo dve področji sistemskih problemov – administrativno in izvršilno. Izhodišče članka je, da napotitve v različnih državah EU odpirajo različne specifične probleme in vprašanja, povezana s posebnostmi na trgu dela, specifično delovno, socialno idr. zakonodajo, z delovanjem pristojnih institucij in njihovim medsebojnim sodelovanjem.
Used exclusively or as a complementary methodology, foresight has the potential to enrich hard data with possible future scenarios and encourage policy and decision makers to utilize the results in ...strategic planning on migration and related processes. The article outlines the first example of a diverse stakeholder involvement in discussions on future migration-related scenarios in Slovenia, organised within the international project SEEMIG - Managing Migration and its Effects in SEE - Transnational Actions towards Evidence Based Strategies. Methodological planning and application of creativity-based and interaction-based foresight methods is discussed. Outcomes are outlined to highlight the value of foresight for strategic planning. Adapted from the source document.
Prispevek obravnava povezavo med dvema kompleksnima pojavoma, ustvarjalnostjo in migracijami; empirični primer so predstavljali Slovenci v Nemčiji. Ustvarjalnost je doslej zanimala predvsem ...psihologe. Med njimi je le Jan Makarovič presegel ozke okvire psihološke stroke in se ustvarjalnosti lotil z vidika antropologije kot najširše znanosti o človeku, ki skuša zajeti človeka v vseh njegovih manifestacijah. Ustvarjalnost ni nekaj mističnega, ne nastane iz nič in ni brez konca; ni nekaj, kar izvira iz človeške notranjosti in česar ne moremo pojasniti zadovoljivo. Gre za splet osebnostnih, okoljskih, socioloških in kulturnih dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost ustvarjanja. Pri tem so lahko migracije zunanji spodbujevalni ali zaviralni dejavnik. Poznamo različne oblike ustvarjalnosti, a je avtorica obdelala umetniško ustvarjalnost in jo povezala z migracijami. Poudarek je na nekaterih vplivih na umetniško ustvarjalnost v kontekstu slovenskega povojnega priseljevanja v Nemčijo. Tja se je od konca petdesetih do začetka sedemdesetih let 20. stoletja v primerjavi z drugimi evropskimi državami naselilo največ Slovencev, vendar je bilo med njimi zelo malo umetniških ustvarjalcev in tudi kasneje se jih je med to populacijo emigrantov pojavilo malo. V središču migracij in ustvarjalnosti sta predvsem posameznik in okolje. Oba pojava je avtorica povezala še prek svobode, kulturnih stikov, duševnih bolezni. V drugem delu prispevka je podrobneje obravnavana teorija ustvarjalnosti, tako imenovana teorija šestih P, ki jo je razvil Makarovič. Zajema Prilike za ustvarjanja, Posameznika, Proces, Produkt, Priznanje in Premike oziroma družbene spremembe kot posledico ustvarjalnosti. Teorija je delno aplicirana na konkretno migracijsko situacijo Slovencev v Nemčiji. Izpostavljeni so bili tako imenovani zunanji vplivi migracij na ustvarjalnost, ki se kažejo v prilikah oziroma možnostih in spodbudah, ki jih ustvarjalec dobi od okolja. Še pomembnejši je v tej povezavi morda tako imenovani notranji vpliv migracij, ki se kaže skozi posameznika in njegove duševne lastnosti ter značilnosti, na katere prav tako vpliva proces migracij. Ker je to šele začetek raziskovalnega iskanja, so mnoga vprašanja ostala odprta, še več pa jih je prišlo na površje. Več pozornosti je v prihodnje potrebno posvetiti posamezniku kot dejavniku ali akterju v migracijskem procesu.
Avtorici v članku obravnavata vpliv migracijske, demografske in etnične dinamike ter vpliv prevrednotenja vrednot, s poudarkom na patriotizmu, na zaposlovanje v Slovenski vojski. Ugotavljata, da se ...Slovenska vojska kot delovna organizacija slabo prilagaja družbenim spremembam, pri čemer sloni na tradicionalnih vrednotah, ki so v vedno globljem neskladju z družbenimi vrednotami mladih. Izhodišče razprave je kadrovska politika vojske, ki ne dovoljuje zaposlovanja priseljencev/prebivalcev Slovenije brez slovenskega državljanstva in dvojnih državljanov, s predpostavko o pomanjkanju patriotizma kot osrednje vrednote Slovenske vojske. V drugem delu članka so »vojaške« vrednote s poudarkom na patriotizmu postavljene pod drobnogled.Razumevanje patriotizma v smislu avtoritarnega tipa patriotizma omejuje reprezentativnost vojske, pod vprašaj pa postavlja tudi njeno legitimnost v slovenski družbi, kar negativno vpliva na zaposlovanje v tej delovni organizaciji.
PDF
