Slovenska recepcija romana in filma V vrtincu se je v zadnjih osmih desetletjih precej spreminjala. Pred drugo svetovno vojno so bili odzivi pretežno naklonjeni tako v levo kot v desno usmerjenih ...publikacijah; celo karakterizacija pripovednih oseb, ki je pozneje zaradi stereotipnega prikazovanja Afroameričanov postala sporna, je bila v večini tedanjih recenzij izpostavljena kot nekaj pozitivnega. Po vzpostavitvi socialističnega sistema na slovenskem ozemlju pa zapisi o romanu oz. filmu postanejo bolj kritični in iz številnih je razvidna precej negativna nastrojenost do ZDA; to je najbolj značilno za prva povojna leta. Po otoplitvi odnosov med Jugoslavijo in Združenimi državami kmalu po sporu med Titom in Stalinom leta 1948 pa poleg kritičnih zapisov zasledimo tudi izrazito pozitivna mnenja o V vrtincu. Podobno heterogena recepcija je značilna tudi za približno dve desetletji po tem, ko je Jugoslavija soustanovila Gibanje neuvrščenih in se spet nekoliko bolj oddaljila od Zahoda. V zadnjem desetletju pred koncem socialističnega sistema v Sloveniji je bil V vrtincu v serijskih publikacijah omenjen občutno manj pogosto, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je o zadevnem romanu oz. filmu spet pisalo pogosteje. Niti v tistem desetletju niti v prvem desetletju novega tisočletja zapisi večinoma niso kritični do vsebine, v zadnjih desetih letih pa je bilo objavljenih več daljših člankov, ki poročajo o tem, da V vrtincu v izvirni kulturi postaja vedno bolj nesprejemljiv, predvsem zaradi tega, ker mu številni očitajo rasizem. Vendar avtorji in avtorice teh zapisov pretežno ne podajajo lastnih mnenj o problematiki, zaradi česar je sodobna recepcija romana oz. filma V vrtincu veliko manj zaznamovana z ideologijo kot je bilo značilno za obdobje socializma.
This article compares the socialist and post-socialist reception of William Golding’s classic novel Lord of the Flies (1954) in Slovenian serial publications. Taking the socio-political context into ...consideration, the reasons for the differences in responses to the novel at different periods of Slovenia’s history are addressed. Furthermore, the Slovenian reception of Lord of the Flies is compared to the contemporary reception (in both ‘mainstream’ and socialist publications) in the English-speaking world.
The article discusses the reception of the novel and the film Gone with the Wind in serial publications published by Slovenian immigrants in the United States of America. The analysis encompassed ...relevant articles that appeared in publications with different ideological orientations before the mid-1950s, i.e. until the onset of the modern African American civil rights movement. The reception by Slovenian Americans is compared with the contemporary general reception of the novel and the film in the United States. Taking the historical context into consideration, the article also endeavours to establish the reasons for the differences in the reception.
Članek obravnava strategije za prevajanje profanosti v slovenskih, hrvaških in srbskih podnapisih 20 filmov, ki so posneti v angleškem jeziku. Analiza je za vsak jezik obsegala 1.862 primerov ...profanosti – primerjava je pokazala tako skupne značilnosti kot razlike. V slovenskih podnapisih je bilo ohranjenih 51,7 % primerov profanosti, v drugih dveh jezikih pa je bil ta delež večji: 60,8 % v srbskih in 63,1 % v hrvaških podnapisih. Če je bilo v istem filmu uporabljenih več primerov istega profanega izraza oz. fraze, pogosto naletimo na različne prevodne rešitve – to velja za prevajalske strategije v vseh treh jezikih. Objektivni razlogi za to, da profanost v podnapisih ni bila ohranjena, v vseh treh jezikih obstajajo v približno petini primerov (SLO: 21,0 %; SRB: 18,8 %; HRV: 20,5 %), medtem ko lahko v preostalih primerih izogibanja profanosti govorimo o (samo)cenzuri. Podrobnejša kategorizacija primerov profanosti, ki niso bili ohranjeni, je pokazala, da je bila v slovenskih podnapisih strategija izpuščanja uporabljena bistveno pogosteje (33,9 %) kot v srbskih (26,9 %) in hrvaških (26,1 %) podnapisih, razlike med pogostostjo kategorij modulacija registra (SLO: 12,0 %; SRB: 10,9 %; HRV: 9,3 %), radikalna sprememba pomena (SLO: 1,5 %; SRB: 1,2 %; HRV: 0,9 %) in zamenjava z zaimkom (SLO : 0,9 %; SRB: 0,2 %; HRV: 0,6 %) pa so manj občutne. Primeri v vsakem izmed jezikov ponazarjajo, da lahko pogosto neohranjanje profanosti v prevodu vpliva na makrostrukturno raven filma, tj. tako na razumevanje dogodkov in karakterizacijo kot tudi na percepcijo odnosov med posameznimi liki.
Prispevek obravnava slovensko recepcijo romanov The Adventures of Tom Sawyer in Adventures of Huckleberry Finn – dveh klasičnih literarnih del, ki sta bili v slovenščino prevedeni večkrat. Analiza, ...ki je utemeljena na teoriji bralčevega odziva, je zajemala približno tisoč številk slovenskih serijskih publikacij (vključno z znanstvenim tiskom) in je pokazala, v kolikšni meri se slovenska recepcija razlikuje od tiste v izvirni kulturi. Ker je analiza razdeljena na obdobje med obema svetovnima vojnama, socialistično obdobje in obdobje po slovenski osamosvojitvi, osvetli, kako se je recepcija skozi čas spreminjala. Ob upoštevanju socio-političnih okoliščin v posamezni dobi je mogoče sklepati tudi, zakaj se je način, kako se je pisalo o obeh literarnih delih, včasih precej spremenil celo v nekaj letih. Med obema vojnama pri recepciji ni opaziti izrazitih ideoloških vplivov, med socialističnim obdobjem pa v recenzijah pogosto zasledimo obsodbe rasizma, kapitalističnega sistema, organizirane religije in drugih razsežnosti ameriške družbe. To je najbolj značilno za recenzije, ki so bile objavljene v prvih nekaj letih po 2. svetovni vojni; ko so se odnosi med ZDA in Jugoslavijo občutno izboljšali, se to odraža tudi v recepciji zadevnih romanov. Po slovenski osamosvojitvi sta romana zopet obravnavana predvsem kot mladinska književnost in večina zapisov o njiju nima izrazitega ideološkega naboja.
The article discusses the reception of Mark Twain and his works in serial publications by Slovenian immigrants in the United States of America. The analysis encompassed writings published in ...newspapers and magazines with different ideological orientations, from the beginning of the 20th century to mid-century. The article compares Twain’s reception in left-wing and right-wing publications and furthermore discusses the extent to which the reception was affected by the contemporary political situation in the United States.
Izogibanje potencialno nesprejemljivim prvinam jezika je znacilno tudi za slovensko podnaslovno prevajanje: Dusanka Zabukovec (cit. v Fekonja 2012: 37), ki je do nedavnega vodila oddelek za ...prevajanje in lektoriranje na Televiziji Slovenija, navaja, da prevajalcev ni spodbujala k ohranjanju vsake nespodobne besede, saj naj bi nizka raven jezika motila gledalce, (samo)cenzura profanosti v podnapisih pa je bila ravno tako ugotovljena pri ilmih, ki so izsli pri razlicnih komercialnih distributerjih (gl. Trupej 2014a: 41-48). V pricujocem prispevku zato na podlagi analize 20 ilmov posnetih v angleskem jeziku obravnavamo vprasanje, kaksne strategije slovenski prevajalci podnapisov uporabljajo za izogibanje potencialno spornim prvinam izvirnega diskurza in katere prevodne resitve so najpogosteje uporabljene za posamezne izraze oz. fraze, kadar je profanost v podnapisih ohranjena.4 Pri analizi se opiramo na osnovne koncepte metodologije, ki jo je Kitty van Lueven-Zwart (1989, 1990) sicer razvila za analiziranje knjizevnih prevodov, vendar so relevantni tudi za naso raziskavo. Na podlagi mikrostrukturne primerjave izvirnega diskurza in slovenskih podnapisov ugotavljamo, kolikokrat je bila izvirna profanost ohranjena in kolikokrat je prislo do premikov,5 ki jih razvrstimo v ustrezne kategorije. Pri analizi upostevamo dejstvo, da podnaslavljanje predstavlja speciicno obliko prevajanja, za katero veljajo dolocene prostorsko-casovne omejitve (gl. Karamitroglou 1997; prim. Zabukovec 2010). Kadar profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov,6 to obravnavamo kot posebno kategorijo, v nasprotnem primeru pa kot cenzuro. Na koncu se dotaknemo tudi vprasanja potencialnih vplivov mikrostrukturnih premikov na makrostrukturno raven diskurza oz. na gledalcevo dojemanje posameznega ilma. Analiza je pokazala, da so najpogosteje rabljene prvine profanosti v slovenscino prevajane zelo raznoliko. Za izraz fuck, ki se izvirno pojavlja v vlogi glagola, samostalnika in medmeta ter je v podnapisih ohranjen v priblizno dveh tretjinah primerov, npr. zasledimo kar 28 razlicnih profanih prevodnih resitev. Glagol fuck je vecinoma preveden v jebati, nekajkrat so uporabljeni tudi glagoli fukati, nategniti in porivati, medtem ko se ostale prevodne resitve pojavljajo le po enkrat. Kadar je izvirni izraz uporabljen kot samostalnik ali medmet, se prevod najpogosteje glasi pizda, nekajkrat pa so uporabljeni tudi izrazi hudic, klinc, jebenti, sranje, prekleto, vrag, kurc, benti in pizdun.11 Za pridevnik fucking, ki je ohranjen v manj kot cetrtini primerov, zasledimo 19 razlicnih prevodnih resitev, med katerimi je najpogostejsa preklet, vec kot enkrat pa so uporabljeni tudi izrazi jebeni, pofukan, zajeban, klincev, hudicev, kurcev in zafukan. Izraz shit, ki je ohranjen v dobri polovici primerov, se pojavlja kot samostalnik, pridevnik in glagol, v podnapisih pa zanj zasledimo 15 razlicnih profanih prevodnih resitev, med katerimi so najpogostejse sranje, drek, usran in srati. Za besedno zvezo son of a bitch, ki je ohranjena v vec kot treh cetrtinah primerov, je uporabljenih 13 razlicnih profanih prevodnih resitev; kadar ima vlogo samostalnika, je najveckrat prevedena v prasec in pesjan, nekajkrat pa tudi v pankrt, pasji sin in usivec, medtem ko se v primerih, ko ima vlogo medmeta, prevodni resitvi glasita prekleto in porkaiks. V nekaterih primerih so prevajalci profane prvine izvirnika prevzeli, kar je povzrocilo modulacijo registra. To se npr. zgodi pri izjavi I should be in LA. Instead, Ìm in the Honeymoon Haven Motel, Bumblefuck, Missouri, because you won`t go out when it rains. iz ilma Rain Man, ki je prevedena v Moral bi biti v LA-ju, jaz pa sem v motelu v Bumblefucku v Missouriju, ker ti ne gres ven, kadar dezuje. (49:35). Izraz Bumblefuck zaman iscemo v najpomembnejsih slovarjih angleskega jezika, v prosto dostopnem slovarju Wiktionary pa je opredeljen kot »odrocen in zaostal kraj«, zato bi denotativni pomen izvirnika npr. lahko ohranili z besedno zvezo bogu za hrbtom, medtem ko bi bila z izposojenko vukojebina ohranjena tudi vulgarnost izvirnega izraza. Na podoben primer naletimo v ilmu Bes pod kontrolo: prevod za Might I have your irst name, Mr. Head? And tell me it isn't Dick. se glasi Mi zaupate svoje ime, g. Head? Menda ni Dick. (35:56). Dobesedni prevod besedne zveze Dick Head bi se sicer glasil Kurceva Glava, a ker se podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije slednji izraz ne pojavlja kot priimek, bi se ucinek izvirnika npr. lahko ohranil z uporabo besedne zveze Pickin Dim, saj slednjo besedo v Sloveniji zasledimo tudi kot priimek. 3 Cenzuro profanosti zasledimo celo v prevodih religioznih in kanoniziranih besedil. Erazem Rotter - damski (1466-1536) je npr. zapisal, da je pri prevajanju Biblije »spremenil, kar je receno prevec barbarsko« (1518 2010: 222), medtem ko klasicisticni prevajalec Nicolas Perrot d'Ablancourt (1606-1664) navaja, da je pri prevajanju anticnega pisca Lukijana »skrajsal najbolj robate odlomke in olepsal dolocena mesta, ki so bila premalo zadrzana« (1654 2010: 250), ter da se je na vec mestih »namesto za to, kar je rekel avtor, odlocil za to, kar bi bilo treba reci ali kar bi rekel sam« (prav tam: 251). Cenzura profanosti je nasploh najbolj znacilna za obdobje klasicizma, ko prevajalci ne poskusajo »spostljivo odkrivati, kaj dejansko pise v izvirniku, temvec suvereno dolocajo, kaj bi tam moralo pisati« (David Movrin 2010: 105; izvirni poudarek).
The present article examines the translation of racial elements in John Steinbeck’s novel and play Of Mice and Men into Slovenian. Using the basic concepts of Kitty van Leuven-Zwart’s comparative and ...descriptive models for the analysis of literary translations (1989, 1990), we examine strategies for translating terms referring to African Americans along with strategies for translating the discourse of the only African American character in Of Mice and Men. After the microstructural analysis, the effects of the shifts on the perception of this literary work are discussed, and its reception in Slovenia is examined. Although shifts are established in translations from both the socialist and the postsocialist period, in the first translation of the novel, from 1952, the macrostructure of the text was affected to a greater extent than in the modern translations of the novel and the play, both published in 2007. Because translation strategies differ substantially, possible reasons for the differences are also discussed, taking into consideration relevant historical and contemporary socio-political factors.
V Anglesko-slovenskem slovarju (Skerlj 1944) negativno zaznamovani izrazi ni - majo primerljivo zaznamovanih slovenskih ustreznic, kar je najbolj ocitno pri geslih darky in nigger, za kateri sta vseh ...izdajah kot ustreznici navedena le izraza crnec in zamorec. Za negativno zaznamovano geslo coon, ki se prvic pojavi v izdaji iz leta 1947, je kot ustreznica sprva naveden izraz zamorec, od izdaje iz leta 1957 dalje pa crnec. V izdaji iz leta 1960 prvic zasledimo geslo colored, pri katerem je kot ustreznica naveden izraz temnopolt. Tudi za vse izdaje Gradovega Anglesko-slovenskega slovarja (1965a) je znacilno neskladje v zaznamovanosti izvirnih in slovenskih izrazov, saj sta pri vseh preverjenih geslih kot ustreznici navedena izraza crnec in/ali zamorec (le pri geslu colored tudi izraz mulat), medtem ko najbolj slabsalnih slovenskih izrazov ne zasledimo - izraz nigger je npr. oznacen kot pogovoren, vendar je kot slovenska ustreznica naveden nevtralen izraz crnec. V Velikem anglesko-slovenskem slovarju (Grad, Skerlj in Vitrovic 1967) so izrazi coon, darky in nigger v vseh izdajah sicer oznaceni kot pogovorni, vendar je le pri slednjem geslu kot ustreznica naveden negativno zaznamovan izraz crnuh, medtem ko pri prvih dveh geslih zasledimo nevtralen izraz crnec. Ta izraz je ravno tako naveden pri geslih black, colored in negro - pri slednjem geslu sicer zasledimo tudi izraz zamorec, pri geslu colored pa izraz temnopolt. Izraza temnopolt in crnec sta pri vseh skupinah na prvem in drugem mestu, to rej sta najmanj zaznamovana. Za najmlajso generacijo je slednji izraz sicer nekoliko manj sprejemljiv kot za starejse, saj je povprecna vrednost najvisja pri skupini, ki se trenutno sola v osnovni oz. srednji soli. Izraza crnokozec in zamorec se izmenjujeta na tretjem in cetrtem mestu; zamorec je tretji najbolj sprejemljiv izraz pri sestih, crnokozec pa pri trinajstih skupinah. Izraz zamurc je pri vseh skupinah na petem mestu, najmanj sprejemljivi pa so izrazi crnuh, crnuhar in crnavs; slednji ima najvisjo povprecno vrednost pri enajstih skupinah, crnuhar pri sedmih, crnuh pa pri eni skupini. Pri sodelujocih, ki so stari med 30 in 59 let, so povprecne vrednosti pri izrazih zamorec, zamurc, crnuh, crnuhar in crnavs vedno enake ali visje kot pri ostalih starostnih skupinah, kar nakazuje, da se srednji generaciji uporaba slabsalnih poimenovanj za temnopolte zdi najmanj sprejemljiva. Pri osebah, ki imajo zakljuceno osnovno oz. srednjo solo, je senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte v povprecju nekoliko nizja kot pri tistih, ki se izobrazujejo na eni izmed stopenj terciarnega izobrazevanja oz. imajo taksno stopnjo izobrazbe zakljuceno. Pri slednjih so povprecne vrednosti nekoliko visje pri osebah s humanisticno oz. druzboslovno smerjo izobrazbe. Kljub navedenemu lahko sicer zakljucimo, da Slovenci v povprecju poimenovanja za temnopolte dojemamo precej podobno, saj razlike pri povprecnih vrednostih niso velike. V raziskavi smo ugotovili, da sta se zaznamovanost in pogostost uporabe dolocenih slovenskih poimenovanj za temnopolte skozi zgodovino obcutno spreminjali. V obdobju pred koncem prve svetovne vojne je izraz zamorec veljal za standardni izraz, med obema vojnama sta izraza crnec in zamorec imela primerljiv status, po drugi svetovni vojni je uporaba slednjega izraza precej upadla in crnec je postal standardni izraz. Tudi v obdobju samostojne Slovenije je izraz crnec uporabljan najpogosteje, obcutno se je povecala uporaba izraza temnopolt, medtem ko izraz zamorec zasledimo se redkeje kot v prejsnjih desetletjih. Izraz crnuh je v vseh obdobjih najpogosteje uporabljan negativno zaznamovan izraz, delez drugih poimenovanj za temnopolte pa je zanemarljiv. Slovenska senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte je do neke mere odvisna od starosti in stopnje ter smeri izobrazbe, vendar pa v povprecju kot najmanj in najbolj rasisticna dojemamo ista poimenovanja: najbolj nevtralen se nam zdi izraz temnopolt, razmeroma nezaznamovan je tudi izraz crnec, poimenovanji crnokozec in zamorec veljata ze za precej manj sprejemljivi, najbolj nesprejemljivi pa so izrazi zamurc, crnuh, crnuhar in crnavs. Analiza izbranih slovarjev je pokazala, da so bili negativno zaznamovani izrazi pogosto izpusceni iz slovarjev, kar je tudi sicer splosno znacilno za slovensko slovaropisje (nezMah 1997: 21-27, 71). Z raziskavo smo opredelili slovenski odnos do izrazoslovja za temnopolte, izsledki pa so lahko uporabni tudi na podrocjih prevodoslovja in prevajanja: kot pomoc pri vrednotenju prevodnih resitev v slovenskih prevodih in pri odlocanju za ustrezne prevodne resitve pri prevajanju poimenovanj za temnopolte. 14 Izvirna zaznamovanost poimenovanj za temnopolte v slovenskih prevodih kljub temu pogosto ni upostevana (truPeJ 2014: 94-102) - celo v primerih, ko bi bilo to kljucnega pomena za ohranjanje ucinkov izvirnika. To nazorno ponazarja primer iz Conradovega romana The Nigger of the Narcissus, kjer izraz nigger igra osrednjo vlogo pri konfrontaciji med mornarjema Belfastom in Waitom, ki se v izvirniku glasi: »'I've put my oilskin and jacket over that half-dead nayggur-and he says he chokes,' said Belfast, complainingly.-'You wouldn't call me nigger if I wasn't half dead, you Irish beggar!'« (Conrad 1897 2006). Ker je v prevodu uporabljen standardni slovenski izraz, motivacija za Waitov ogorcen odziv ni razumljiva: »'S svojim plascem in jopicem sem pokril tega na pol mrtvega crnca - on pa pravi, da ga dusi,' je potozil Belfast. - 'Ne bi me imenoval crnca, ce ne bi bil ze na pol mrtev, ti irski capin!'« (conrad - dolenc 1966: 71). Pogosto je v prevodih za razlicno zaznamovane izvirne izraze uporabljena ista slovenska razlicica. Potencialne posledice so razvidne iz prevoda dialoga med delavcem Byronom Bunchom in duhovnikom Gailom Hightowerjem v Faulknerjevem romanu Light in August, ki se v izvirniku glasi: »' Christmas is part nigger. About him and Brown and yesterday.' / 'Part negro,' Hightower says.« (Faulkner 1932 1977: 68). Mira Mihelic je za razlicno zaznamovana izraza nigger in negro uporabila isti pridevnik: »'Christmas ima zamorsko kri. O njem in Brownu in vcerajsnjih dogodkih se niste slisali.' / 'Zamorsko kri!' pravi Hightower.« (Faulkner - Mihelic 1952: 83). Medtem ko Hightower v izvirniku sogovornika opomni, naj ne uporablja rasisticnega izraza, temvec nevtralno razlicico, je v prevodu presenecen ali morda celo zgrozen nad informacijo, da ima Joe Christmas »zamorsko kri«. Neupostevanje izvirne zaznamovanosti izrazov lahko torej bistveno spremeni pomensko raven diskurza. Ce so v dolocenem besedilu poimenovanja za temnopolte uporabljena pogosto oz. igrajo pomembno vlogo pri karakterizaciji pripovednih oseb, nakazovanju razmerij moci ipd., lahko taksna prevajalska strategija (oz. pomanjkanje strategije) celo spremeni interpretativne moznosti besedila.
This article compares the socialist and post-socialist reception of William Golding's classic novel Lord of the Flies (1954) in Slovenian serial publications. Taking the socio-political context into ...consideration, the reasons for the differences in responses to the novel at different periods of Slovenia's history are addressed. Furthermore, the Slovenian reception of Lord of the Flies is compared to the contemporary reception (in both 'mainstream' and socialist publications) in the English-speaking world. Keywords: William Golding, Lord of the Flies, reception, serial publications, ideology, English literature Clanek primerja socialisticno in post-socialisticno recepcijo klasicnega romana Gospodar muh (1954) izpod peresa Williama Goldinga v slovenskih serijskih publikacijah. Ob upostevanju druzbeno-politicnega konteksta so obravnavani razlogi za razlike v kritiskih odzivih na roman v razlicnih obdobjih slovenske zgodovine. Poleg tega je slovenska recepcija Gospodarja muh primerjana s sodobno recepcijo (tako v mainstream kot v socialisticnih publikacijah) v anglesko govorecih predelih sveta. Kljucne besede: William Golding, Gospodar muh, recepcija, serijske publikacije, ideologija, angleska knjizevnost
PDF
