Prispevek se osredotoča na vprašanje izražanja spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini. Opozarjamo na tri posebnosti pri rabi ženskih poimenovanj za poklice v ...ruščini. Ruščina ima v nezaznamovani rabi manj feminativov. V kontekstih z zmanjšano stopnjo referenčnosti se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporabljajo moška poimenovanja. Pri nekaterih položajnih poimenovanjih se v ruščini pojavlja raba t. i. dvospolskih samostalnikov, ki sodijo v prvo deklinacijo, a lahko označujejo oba referenčna spola. Prispevek analizira skladenjske rabe dvospolskih samostalnikov in stanje v sodobni ruščini primerja z ustreznicami v slovenščini.
Prispevek obravnava osnovne glagole, ki označujejo delovanja in dejavnosti v slovenščini in ruščini. Primerjani so slovenski glagoli delati, narediti, početi z najpogostejšimi ruskimi ustreznicami ...работать, делать, сделать. Večpomenskost obravnavanih glagolov je posebej analizirana z vidika slovnice zgradb, konkretni pomen se pri širokopomenskih glagolih aktualizira šele v posamičnih zgradbah.
Prispevek obravnava različno ubesedovanje načina v slovenščini, ruščini in štokavščini: v treh jezikih se način izraža s protistavo med tvornikom in trpnikom. Prav pri ubesedovanju trpnika in njegovi ...možnosti rabe se med omenjenimi jeziki kažejo razlike. Poudarek je na različnih rabah trpniških zgradb v omenjenih jezikih. Trpniške zgradbe so primerjane tudi s tvornimi splošnovršilskimi zgradbami, ki so razširjene v južnoslovanskih jezikih.
Prispevek obravnava temeljna glagola vidne zaznave v slovenščini in ruščini. Konstrastivno so obravnavane rabe glagola vídetí/видеть, ki označuje pretežno statično in nezavedno zaznavo, in ...gledati/смотреть, ki izraža dinamično usmerjeno zaznavo. Jezika se razlikujeta glede različnih skladenjskih možnosti omenjenih glagolov, povezanih s sporočanjskimi perspektivami: ene zgradbe izpostavljajo opazovalca, druge pa zmožnost zaznave predmeta.
Prispevek obravnava predmetne vsebinske odvisnike s slovenskimi glagoli reči, misliti, videti in slišati v vlogi matičnega povedka. Odpira vprašanje razmerij med matičnim in odvis - nim stavkom. ...Obravnava, kako izbor naklonske, časovne ali vidske oblike v odvisnem stavku vpliva tako na pomen matičnega povedka kot na sporočilnost celotne povedi.
Prispevek se loteva aktualnega in problemskega vprašanja opredelitve povedkovnika in opozarja na različne tipe biti-stavkov. Je poskus analize in sopostavitve stavkov z zloženim povedkom, ki v ...slovenščini in ruščini označujejo trenutno in aktualno stanje.
Prispevek obravnava skladenjske lastnosti količinskih zvez z glavnimi števniki, ki jih glede na problematiko lahko okvirno razdelimo na dve skupini: števniki od 1 do 4 in števniki od 5 naprej. ...Kontrastivna obravnava opozarja predvsem na posebnosti rabe v slovenščini, štokavščini, v izbranem srednječakavskem in kajkavskem govoru. Obravnavana so razmerja na besednozvezni in predikacijski ravnini.
Prispevek obravnava skladenjske lastnosti količinskih zvez z glavnimi števniki, kijih glede na problematiko lahko okvirno razdelimo na dve skupini: števniki od 1 do 4 in števniki od 5 naprej. ...Kontrastivna obravnava opozarja predvsem na posebnosti rabe v slovenščini, štokavščini, v izbranem srednječakavskem in kajkavskem govoru. Obravnavana so razmerja na besednozvezni in predikacijski ravnini.
Prispevek obravnava značilnosti rabe slovenskega naj in ruskegapusť (пусть). V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb, v katerih naj in pusť nastopata v členkovni funkciji. V obeh jezikih ...se členka uporabljata v zgradbah s tretjeosebno obliko povednega naklona, ki lahko izraža bodisi posredno pobudo bodisi pomene, ki so sorodni z velelnostjo (izrekanje želje, izražanje soglasja ali dovoljenja). Kot posebnost slovenskega naj izpostavljamo zgradbe s členkom in pogojnikom, ki lahko označujejo znižano stopnjo verjetnosti ali posredujejo informacijo iz tujega vira. V drugem delu obravnavamo rabo leksemov naj in pusť v vezniški funkciji. Ključna razlika med slovenskim leksemom naj in ruskim pust' je v tem, da se je naj gramatikaliziral v veznik, ki ob glagolih velevanja uvaja predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi).