Dvojnici bolnica - bolnisnica sta se v slovenskem knjiznem jeziku pojavili v prvi polovici 19. stoletja, in sicer kot: (1) slovansko/slovensko nadomestilo za iz nemscine prevzeti izraz spital ter (2) ...kot posledica poimenovalne potrebe ob razvijajocih se ustanovah, v katerih niso vec zgolj nudili prostora tujcem in popotnikom oz. oskrbeli in negovali revnih ter obubozanih, temvec tudi zdravili bolne. V slovenskih splosnih dvojezicnih slovarjih je sprva opazen kontrastiven stik z nemscino, torej iskanje ustreznih slovenskih ekvivalentov za nem. das Krankenhaus in das Spital, saj so ob obravnavanih dvojnicah evidentirane tudi druge bolj ali manj posrecene besedotvorne moznosti oz. besednozvezna poimenovanja, npr. bolnikovnise, bolnise/ bolnisce, bolenise/bolenisce, bolenisnica; bolnicna hisa, hisa bolnih. Slovarsko sta oba izraza prvic sopostavljena pri Murku (1833), vendar pa ima enota bolnica dodan kvalifikator, ki kaze na njeno prevzetost iz ruscine. Iz zaporedja navajanja slovenskih ustreznikov k nemskim iztocnicam das Krankenhaus, das Spital je v slovarjih 19. stoletja mogoce razbrati hierarhizacijo v prid bolnisnice, saj so jo slovaropisci vecinoma navajali pred bolnico, vendar pa so med posamezniki zaznavne tudi razlike v prednostnem izboru - Janezic (1850) v splosnem dvojezicnem slovarju daje prednost bolnisnici, Cigale (1880) pa v terminoloskem slovarju bolnici. V tem casu je bila raba obeh izrazov precej izenacena, saj so nekateri pisci in pisatelji uporabljali neprevzeto, nekateri prevzeto (vendar izvorno slovansko) poimenovalno moznost, nemalokrat pa sta se, kakor kaze korpus leposlovnih, strokovnih in publicisticnih besedil starejse slovenscine (IMP), oba izraza izmenjevala pri istih avtorjih in celo v istih besedilih. V Pletersnikovem slovarju (1894/95) imata oba leksema navedena po dva slovarska in en besedilni vir in oba sta opredeljena kot »novoknjizna«. V knjiznonormativnem smislu med njima ni nakazane usmerjevalnosti, kljub temu pa je poveden podatek, da je izraz spital pomensko opredeljen kot 'bolnica' in ne (tudi) kot 'bolnisnica'. V tem bi lahko prepoznali prevladujoco rabo oz. posredno normativnost. Podobno je tudi v SSKJ, kjer sta oba izraza obravnavana enakovredno (iztocnici imata namrec enak pomenski opis in skoraj identicne zglede rabe, slovarska sestavka sta primerljivega obsega), vendar pa tudi v tem slovarju v pomenskih opisih in ponazarjalnem gradivu prevladuje izraz bolnica (npr. hospitalizi?rati ... sprejeti koga v bolnico), kar nakazuje njegovo nevtralno rabo v obdobju nastajanja slovarja in v izpisanih besedilih. Drugacno podobo kazejo slovenski pravopisi (SP 1899-2001), saj so v njih opazne sledi puristicnih prizadevanj. Slavizem bolnica je tako v SP 1962 in SP 2001 eksplicitno oznacen kot manj ustrezen (nenevtralen) za knjizno rabo, to pa je lahko spodbudilo oblikovanje jezikovnega obcutka o njegovi nepravilnosti in neknjiznosti, kakor kazejo tudi vprasanja, zastavljena v spletnih jezikovnih svetovalnicah in forumih. Posledica je ze vec kot polstoletna knjiznonormativna teznja po nadomescanju izraza bolnica z ustreznico bolnisnica, kar se v pomenskih pojasnilih in zgledih rabe odslikava tudi v SSKJ2. Valentin Vodnik (1806-17) je v rokopisnem slovarju Slowenisches Wörterbuch - Slovensek Besednjak najveckrat navedel izraz bolni∫he, ki ga je tudi sam uporabljal, npr. v Lublanskih novicah5 in Babistvu (Vodnik 1818), izpricana pa je tudi pojavitev bolni/hniza, vendar jo je avtor na nekaterih mestih rokopisa precrtal.6 Anton Murko (1833) je za pomen 'das Krankenhaus', 'das Spital' v slovensko-nemskem slovarskem delu v okviru besednodruzinskega prikazovanja pod iztocnico ból navedel tri podiztocnice, pri katerih lahko razberemo glasoslovno variantnost in slogovno neenakovrednost: (1) boleni∫he: od enakopisnicebesedo je oznacil z zvezdico, kar pomeni, da je bila novotvorjenka; (2) boleni∫hzhe: beseda je brez oznake, zaradi cesar jo lahko razumemo kot najbolj nevtralno ustreznico; (3) bolni∫he: beseda je navedena za oznako auch 'tudi'. Sledi oznaka spola (n.), krajsava eig.entlich in pomenska razlaga z normativnim dolocilom ter ustreznicama v nemscini: »der Ort, wo Krankheiten oder Kranke gewe∫en ∫ind, insgemein aber unrichtig, das Krankenhaus, das Spital« (murko 1833: 22). V nemsko-slovenskem delu pa pod iztocnico Krank in podiztocnico Krankenhaus najdemo kar stiri ustreznice, vendar zgolj eno iz slovensko-nemskega dela: (1) boleni∫he, (2) boleni∫hnica, (3) bolnica, ob kateri etimoloska oznaka ru∫∫. opozarja na prevzetost iz ruscine, in (4) ∫hpital, ki je z oznako gem. einhin opredeljena kot v rabi navadnejsa oz. pogosta. Pri nemski iztocnici Spital najdemo usmeritev k iztocnici Krank s podiztocnico Krankenhaus. V Murkovem slovarju (1833) sta torej med drugimi izrazi prvic sopostavljeni dvojnici bolenisnica - bolnica. Da sta se prav ta leksema zacela ustaljevati, dokazuje Popólni rocni slovár slovénskega in nemskega jezika Antona Janezica (1850), kjer sta pod nemsko iztocnico Spital navedeni slovenski ustreznici bolnisnica, bolnica, pod iztocnico Krankenhaus pa zgolj bolnisnica. Iz nemscine prevzeti spital ni vec omenjen in na tej tocki se zdi, da bi se lahko v knjizni slovenscini scasoma uveljavil zgolj eden od obeh omenjenih leksemov, zaradi ponovitve pri obeh nemskih iztocnicah predvidoma bolnisnica. Naslednji pomembnejsi splosni dvojezicni nemsko-slovenski slovar je Cigaletov iz leta 1860, v katerem se ob iztocnici Spital dejansko pojavi zgolj slovenska ustreznica bolnisnica (Cigale 1860). Ta je na prvem mestu navedena tudi pri iztocnici Krankenhaus, sledita pa se besednozvezno poimenovanje hisa bolnih in izraz bolnica. Presenetljivo pa se je isti avtor v terminoloskem slovarju Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilisca (Cigale 1880) odlocil zgolj za izraz bólnica. Ob njem je dodal opozorilo o izvoru iz stare cerkvene slovanscine in ruscine ter naglasu na o, ki besedo locuje od enakopisnice bolníca.
This present article presents diachronic and synchronic aspects of the occurrence of the competing terms bolnica - bolnisnica. Researchers checked the occurrence of the terms in Slovene dictionaries ...(1781-2012); their normative use in Slovene grammars (1899-2001); their occurrence in nineteenth-century professional, literary, and journalistic works; and in the corpus of the contemporary Slovene language. They discovered that from the first half of the nineteenth century until today, both terms occur in dictionaries and literary works; however, with time the use of the terms split into a literal (bolnisnica) and non-literal (bolnica) under the influence of puritanical tendencies. Researchers also discovered that up to the present, normative reference works did not take into account the terms' stability in various professional fields, as illustrated by such distinctive phrases as splosna bolnisnica - veterinarska bolnica. Adapted from the source document
Avtor slovnice Avgust Pavel4 se je rodil leta 1886 na Cankovi in umrl leta 1946 v Sombotelu. Ze kot triindvajsetletni jezikoslovno nadarjeni mladenic je v madzarscini objavil zrelo in resno delo, in ...sicer glasoslovje svojega rojstnega kraja (A vashidegkuti szlovén nyelvjárás hangtana - Glasoslovje slovenskega narecja v Cankovi, 1909). Med najpomembnejsimi objavami je treba omeniti tudi razpravo A legújabb vend irodalom nyelve (Jezik najnovejsega prekmurskega slovstva, 1916), sledilo pa je njegovo tretje pomembnejse delo, danes izgubljena rokopisna primerjalna slovnica, na podlagi katere je leta 1942 po narocilu napisal prekmursko slovnico,5 ki prav tako vsebuje kontrastivne elemente (prim. Bajzek Lukac 2013: 389). Slovnica je nastajala v izrazito neugodnih okoliscinah, ki jih nekateri zaradi nezadostnega poznavanja niso ustrezno interpretirali, na novo pa so jih osvetlili raziskovalci Pavlovega jezikoslovnega dela, npr. Vilko Nova k (1970: 305-07), Marija Bajzek Lukac (1999; 2013: 381-87) in Marko Jesensek (2013a: 450-51). Za razumevanje je bistveno spoznanje, da slovnica, ki je bila sicer ze v casu nastanka prepoznana kot »odlicno znanstveno delo« (Nova k 1970: 314), »ni ugodila zeljam, da bi z njo lahko potrdili vendsko teorijo o posebnem prekmurskem jeziku na Madzarskem, zato je pomadzarjeno Prosvetno drustvo za Prekmurje ni priporocilo za natis« (Jesensek 2013a: 449). Prekmurska slovenska slovnica (2013) v marsicem presega prevodne okvire. Posebno vrednost ji daje osnovna zasnova, po kateri je na levi strani objavljen tipkopis Pavlove slovnice,6 iz katerega je (ob primerjavi z avtorjevim rokopisom) kriticno izhajala tudi prevajalka Marija Bajzek Lukac, na desni strani pa je prevod, ki ne samo vsebinsko, temvec tudi oblikovno (skica, prikaz v stolpcih, tabelah ipd.) sledi izvirnemu besedilu. Gre torej za neposredno sopostavljanje prekmurske slovnice v madzarscini (s prekmurskim ponazarjalnim gradivom v prekmurskem crkopisu) na eni strani s prevodom teoreticnega dela v sodobno knjizno slovenscino in z ohranjenim prekmurskim gradivom v prekmurskem crkopisu (z dodanim prevodom v sodobno knjizno slovenscino) na drugi strani. Prav zaradi crkopisa mora biti uporabnik prevoda posebej pozoren pri branju, precrkovanju in interpretaciji prekmurskega gradiva (npr. skolnik in skônik > skolnik in skounik 'ucitelj'; dête > dejte 'otrok', str. 6 (29)). Za boljse razumevanje slovnice, okoliscin njenega nastanka in prevajanja, usode rokopisa, pomena slovnice in razvoja prekmurskega (knjiznega) jezika v Dodatku (str. 379-471) sledi pet prispevkov raziskovalcev in poznavalcev Pavlovega dela (Marije Bajzek Lukac, Judit Pável, Marca L. Greenberga, Martine Orozen in Marka Jesenska), na koncu pa najdemo se Urednikova pojasnila (str. 473-74). Posebnega pomena je tudi na zacetku knjige dodano kazalo (Vsebina), ki v prvem delu (Prekmurska slovenska slovnica) pregledno prikazuje vsebinsko slovnicno zasnovo - ta namrec ze na prvi pogled razkriva tudi avtorjeve vzore pri osrednjeslovenskih slovnicarjih, ki sta jih nakazala in natancneje predstavila Marija Bajzek Lukac (1999: 188; 2013: 389-90) in Marko Jesensek (2013: 153).7
Putting to use his rich background as a publicist, the Prekmurje Slovene writer Agustic (1837-1879) published a bi-monthly journal Prijatel (1875-1879) in Budapest. In the journal he built up a ...standard variety of his native language, developing its vocabulary in discursive style in step with new demands for stylistic functions. Agustic's publicistic activity influenced the stylistic development of standard Prekmurje Slovene in that in addition to typical journalistic texts there were also artistic, professional & practical-communicative texts, all of which contributed to the growth of specialized vocabulary that appeared in it (eg., politics, military, management). In this endeavor Agustic's skill in testing the word-formational patterns of Prekmurje Slovene becomes apparent. Striving for comprehension, he generally eschewed borrowing from better-developed central Slovene, Hungarian or German terminology. The virtue of Agustic's writing manifests itself in his ability as an editor & writer to adapt his style appropriately to various functions. The majority of his innovation is evident in the reporting sub-genre of the publicistic style. Adapted from the source document
PDF
