Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti. ...Stagnacijo v spoznavnoteoretični diskusiji skuša preseči s premislekom nekaterih novejših raziskav možganskih funkcij. Nič manjša vloga ni pripisana raziskavam, ki predvsem uporabljajo empirične metode in tudi prispevajo k empirizaciji literarne vede. Predstavljena so glavna imena, dosežki ter inštitucije, kjer se na Slovenskem izvajajo empirične študije literature.
Avtorica v razpravi predstavi različne dejavnike, ki so mogli poleg narodnopolitičnih spodbud močneje vplivati na oblikovanje mreže čitalnic v 60.letih 19. stoletja, ter premišljuje, kakšne so ...povezave med njimi in organizacijo prostorske distribucije čitalnic na slovenskem etničnem ozemlju. Ozavestiti skuša pomen součinkovanja demografskih značilnosti posameznih naselij in širših območij, kjer se je razvijalo čitalništvo, pri čemer se naslanja na prvi popolnejši popis prebivalstva iz Avstro-Ogrske, ki je bil izveden leta 1869. Med dejavniki posebno pozornost nameni politični in sodni organiziranosti območij s čitalnicami, njihovi občinsko- upravni razdelitvi inrazprostranjenosti šolske infrastrukture, sestavljene iz srednjih in višjih šol. Na tej podlagi prihaja do nekaj možnih vzorcev, ki kažejo, kako so obravnavani dejavniki povezani med seboj z ozirom na vzpostavljanje in razporeditev čitalnic na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja.
Še k pojmu medialnosti Perenic, Urska
Slavistična revija,
01/2017, Letnik:
65, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pojem medialnosti ima več razsežnosti. V Benjaminovem teološko-jezikovnofilozofskem spisu pomeni "neposrednost vsakega duhovnega sporočanja" (1916), v perspektivi zgodovinskega razvoja medijev, ki ga ...zaznamuje razvoj tehničnih medijev, pa zlasti posrednost sporočanja. Medialnost lahko pomeni obča načela, ki veljajo za štiri glavne vrste medijsko posredovane komunikacije (ustnost, pisnost, avdiovizualnost, tudi teatralnost), lahko pa se nanaša na skupek lastnosti, ki opredeljujejo "bistvo" posameznega medija (npr. knjigotiska, filma itd.). Lahko se prvenstveno nanaša na izrazno-estetske potenciale medijev (modi operandi), ki so odvisni od uporabljenih tehnologij, ali pa so mišljeni učinki, ki jih imajo tehnologije na človekovo zaznavanje, spoznavanje in organiziranje sveta. Medialnost je treba opredeliti tudi v zgodovinskih razsežnostih, tj. na ozadju spremenljivih znakovnih procesov, začenši z govorom do uveljavitve najmodernejših medijev.
IzvlečekV prispevku se osredotočamo na vlogi knjižničarja in kritika v literarnem sistemu. Kritiška in knjižničarska dejavnost sta koncipirani kot razmeroma enakovredni obliki literarnega ...posredništva, ki skrbita za razširjanje in izmenjavo spoznanj o literaturi na relaciji med producenti in uporabniki. Avtorica vloge literarnega kritika ne zavrača, jo pa prikaže v konstruktivistični in empirični literarnovedni perspektivi, v kateri njegovi pogledi dobijo status izrazito osebnih presoj. Zato predlaga, da knjižničarji pri priporočanju književnih del uporabnikom upoštevajo ne samo poglede sočasne kritike, ampak prav tako svoje bralske izkušnje in izkušnje drugih bralcev.
The aim of this paper is to test the thesis from media history that by transforming ways of presenting, transmitting, and receiving, technological innovations also transform individual ...consciousness-ways of apprehending, experiencing, remembering, recollecting, recognizing, and understanding. We attempt to do this with the aid of an empirical, cognitive approach. We are specifically interested in the higher cognitive processes of understanding and recollecting while reading select poetic texts on paper and on screen. We do not take a position on which way of reading is superior. Our interest is in how the complementarity of cognitive processes the two reading media facilitate and cognitive processes the characteristics of select texts generate influence the "quality" of recollection and understanding. Among the most interesting results from the pilot study stage, which employs a kind of behavioral test on young subjects, is that poetry that depends on regular use (repetition) of rhyme or rhyme and meter in order to support understanding and recollecting processes is not better committed to memory than more freely structured (and less regular) poetry. Neither do results show statistically relevant differences between the two ways of reading, leading us to conclude that textual traits rather than presentation mode produce "quality" reading. We close with thoughts about the research project's limitations and describe its continuation.
The status of literary mapping projects as applied to national capitals or large cities invites fascinating modes of exegesis. The use of literary maps, now one of the main tools in ...spatially-oriented literary studies, reveals, among other phenomena, the relationship between real and imaginary spaces. This essay proffers two options: maps used in literary studies in a limited fashion and in tandem with spatial studies—i.e., geographical analyses—or a renunciation of maps when literary imageries of cities are determined to be fictional and unreal. The latter possibility is supported particularly by modern sociological (re)conceptualisations of space, which, prior to the spatial turn in post-modernist studies, advocated the view that (city) space is a result of specific material features and of the social dynamics and practices of the users of that space. All considered, it is time perhaps that literary studies reconsider these models and the (appropriate or inappropriate) use of maps.
