V preiskovalni raziskavi so proučevali pripravljenost slovenskih kmetov za razvoj ponudbe socialnih storitev za osebe z motnjo v duševnem razvoju kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Uporabili so ...metodo ankete in metodo intervjuja. Rezultati ankete na neslučajnostnem vzorcu 155 kmetov kažejo, da bi se jih okoli 10 % za tako dejavnost najverjetneje odločilo. Pri tem sta jim oblika in intenzivnost storitve manj pomembni. Na kmetijo bi sprejeli 1-2 osebi ne glede na spol. Razmerje med kmetom in uporabnikom bi moralo biti urejeno s pogodbo. Pred sklenitvijo pogodbe bi bilo potrebno preizkusno obdobje od 1 do 2 mesecev. Kmet in oseba z motnjo bi morala opraviti program usposabljanja, ki naj bi potekal na domači kmetiji. V tem, da kmetje te dejavnosti ne poznajo, vidijo anketirani glavni razlog, da kmetije še niso vključene v slovenski sistem socialnega varstva. Na podlagi rezultatov ankete in izkušenj kmeta, ki že tri leta poskusno vključuje osebe z motnjo v delo na svoji kmetiji, so oblikovali model uvajanja oziroma izvajanja socialnih storitev kot dopolnilne dejavnosti na slovenskih kmetijah. Model izhaja iz sodelovanja med kmetom in lokalno socialno-varstveno institucijo in temelji na načelih postopnosti, partnerstva, poslovnosti in preglednosti.
Krakovski vrtovi, ki imajo dolgo in zanimivo zgodovino, se danes smiselno umeščajo v mestno kmetijstvo in to toliko bolj, ker je njihova tradicionalna raba zavarovana kot kulturna dediščina. Vendar ...so Krakovski vrtovi danes v slabem stanju, ki se še slabša. Cilj raziskave je analizirati, ali bi bil model prenove in ohranjanja Krakovskih vrtov, ki bi izhajal iz načel večnamenskega mestnega kmetijstva, sprejemljiv za relevantne déležnike: lastnike zemljišč, Četrtno skupnost Trnovo, Mestno občino Ljubljana in meščane. Uporabljeni sta metodi ankete in participativnega raziskovanja. Lastniki zemljišč so modelu bolj nenaklonjeni kot naklonjeni. Četrtna skupnost Trnovo je modelu naklonjena, skeptična pa je glede njegove realizacije. Tudi Mestna občina Ljubljana je modelu naklonjena, pri čemer je potrebno upoštevati, da ne izvaja ukrepov na področju javne koristi vrtov kot kulturne dediščine. Meščanom za vrtove ni mar, le pozidati bi se jih ne smelo. Rezultati raziskave sprožajo tudi novo vprašanje, in sicer: ali za ohranitev sploh obstaja avtentičen javni interes, čeprav je javna korist normativno izražena. V tem kontekstu bi bilo smiselno sprožiti razpravo med déležniki, v katerem bi se dorekla tako javni interes glede Krakovskih vrtov kot tudi javna korist od njih v sedanjih razmerah.
Konceptualizacija sistema socialnih storitev za osebe s posebnimi potrebami kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah izhaja iz predpostavke, da nove paradigme razvoja kmetijstva in novi koncepti ...socialnega varstva omogočajo povečanje učinkovitosti rabe prvin pridelovanja z diferenciacijo njihovih ciljnih trgov. Pregled konceptov multifunkcionalnosti kmetijstva in normalizacije življenja oseb s posebnimi potrebami je povezan s problemi privatizacije socialnih storitev in zaokrožen v model trga
Urban agriculture is more or less marginalized within the theory, as well as within the conceptualization of sustainable development for Slovene towns. The spatial development plan of Ljubljana ...reflects the situation: permanent and temporary locations for gardens are to be situated all over the town, but there is no place for them in the inner city centre, in visually exposed sites, or near areas of cultural heritage. Yet, in the very inner centre of Ljubljana, 1.8 ha of allotment gardens are protected as cultural heritage. Therefore the case of these gardens, known as the Krakovo gardens, was used to discuss the perspective of urban agriculture in Ljubljana. The current condition of the gardens is poor – becoming worse. To keep them cultivated and in this way preserve the historic open space benefits a model of multifunctional urban agriculture was developed and studied with the relevant stakeholders: landowners, the Municipality of Ljubljana, providers/users of the on-garden activities, and the general public. Analysis SWOT show that the concept of revitalising the Krakovo gardens based on the model of multifunctional urban agriculture represents a good starting point for their future development. Testing the acceptability of the model revealed that the key stakeholders, Municipality of Ljubljana and landowners, are exercising more restraint than favour toward it. This means that first the institutional conditions for its implementation need to be created by two possible scenarios. The first one relates to creating the conditions for concept implementation by means of public-private partnership, while the second is based on the model of lease and purchase of the land bearing the Krakovo gardens by the Municipality.
Problem mestnega in primestnega kmetijstva postaja vse bolj pereč tudi v Sloveniji, tako zaradi širjenja mest v njihovo ruralno zaledje, kot tudi zaradi vse nižje prehranske kompetence prebivalstva. ...Osnovni namen prispevka je spodbuditi zanimanje za to dokaj novo področje kmetijstva, njegov cilj pa je prikazati stanje na področju mestnega kmetijstva in primere dobre prakse na tem področju v razvitih državah. Mestno kmetijstvo je definirano kot dejavnost, ki je locirana v mestih, velemestih ali metropolah oziroma v njihovem obrobju in obsega pridelovanje/rejo, predelavo in razpečavanje različnih prehranskih in neprehranskih dobrin, pri čemer v veliki meri uporablja in ponovno izrablja človeške in naravne vire, izdelke/pridelke in storitve, ki so na razpolago neposredno v urbanem območju oziroma v njegovi bližnji okolici ter zagotavlja človeške in gmotne vire, izdelke/pridelke in storitve temu urbanemu območju. Ključne determinante mestnega kmetijstvo so prostorska, ekonomska, sociološka in ekološka umeščenost v živo tkivo sodobnih mest, ki jo generirajo in utrjujejo potrebe meščanov. Najbolj razširjena modela mestnega kmetijstva sta vrtičkarstvo in lokalno podprto kmetijstvo, uveljavljajo pa se tudi novi, komercialno usmerjeni modeli, kot je npr. SPIN kmetijstvo.
Skin metastases of lung cancer Triller Vadnal, Katja; Triller, Nadja; Pozek, Igor ...
Acta dermatovenerologica Alpina, Panonica, et Adriatica,
09/2008, Letnik:
17, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Skin metastases of lung cancer are rare. In over a 3-year period we found only 14 cases of skin metastases among 1,614 patients with lung cancer admitted to the University Clinic of Respiratory and ...Allergic Diseases in Golnik. The metastases are usually manifested on the skin of the chest. Skin metastases are symptoms of progressive disease, and usually a sign of a poor prognosis. The median survival time of lung cancer patients with skin metastases was 85 days from the time of detection of the skin lesion. Because skin metastases can be the first sign of the disease, the entire skin should be carefully inspected whenever malignant disease is suspected.
V razmerah majhnega trga kmetijskih zavarovanj lahko zavarovalnica svojo poslovno rast temelji na ponudbi novih vrst teh zavarovanj ali na območnem širjenju njihovega trga. Zavarovalnica, ki je ...predmet proučevanja, želi svoje poslovanje razširiti na trg Bosne in Hercegovine. Cilj raziskave je ugotoviti, ali lahko Zavarovalnica na novem trgu uporabi standardizirano strategijo trženja kmetijskih zavarovanj, ki jo uporablja v Sloveniji, ali pa mora strategijo trženja diferencirati in jo tako prilagoditi razmeram na novem ciljnem trgu. Na podlagi komparativne tržne analize okolja trženja, ciljnih tržnih segmentov in njihovih tržnih potencialov so za vsak segment izdelali SPIN matriko in iz nje izpeljali strategijo trženja. Rezultati kažejo, da lahko Zavarovalnica, kljub velikim razlikam v okolju trženja kmetijskih zavarovanj, obsegu in strukturi tega trga ter potencialnih kupcih, pri vstopu na trg Bosne in Hercegovine uporabi standardiziran model trženja, vendar z odlogom. Na tem trgu lahko Zavarovalnica uspešno trži storitev »kmetijska zavarovanja« na način, kot je to storitev tržila na slovenskem trgu pred letom 1990. Tako lahko revitalizira storitev, ki je na slovenskem trgu že zastarala, in s tem doseže stroškovno učinkovitost in višjo dobičkonosnost trženja kmetijskih zavarovanj.
The majority of green programmes of social care in Slovenia emerged in the late 1990s, inspired by firm personal beliefs & creative efforts to open up agriculture & social care to new challenges. ...Most of these programs involve micro projects, primarily aimed at meeting the users' needs. Although economy is a weakness of the green programs, the providers are optimistic about their economic prospects for two reasons. First, they will be in a position to make use of the learning & experience curve. Second, the increasingly important new concepts, multifunctional agriculture & community-based social care, stress the economy of aim. These developmental ambitions are supported by the positive effects of the green programs on their users, particularly in terms of self-esteem & personal responsibility. Although very demanding, the green programs' professional challenges attract service providers. Taking place outdoors & visible to the public eye, they represent very important promoters of the philosophy of inclusion. To overcome the institutional vacuum in which they are currently operating, a special, harmonized intersectorial development policy that takes the user as a key lever, along with proper governmental support, has to be formulated. Tables, Figures, Graphs, References. Adapted from the source document.
Prispevek predstavlja rezultate empirične raziskave, katere cilj je bil ugotavljanje razlik v ocenjevanju pomena ključnih dejavnikov odločanja (poslovni cilji, zaznavanje tržnih razmer in vzvodov ...ter dejavnikov konkurenčnosti) med slovenskimi sadjarji. Raziskava je bila izvedena po metodi ankete z osebnim spraševanjem vseh, v register sadovnjakov vpisanih pravnih in fizičnih oseb. Z metodo faktorske analize so identificirali ključne spremenljivke pri opazovanih indikatorjih, na podlagi katerih so z metodami razvrščanja v skupine identificirali tipične skupine opazovanih sadjarjev. Rezultati kažejo, da se glede na cilje sadjarji delijo v dve skupini: ciljno orientirani in ciljno dezorientirani. Njihove zaznave tržnih razmer in trga določajo trije faktorji: trženjska konkurenčnost, organizacija pridelovalcev in tržna moč kupcev, po katerih jih je mogoče deliti v tri skupine: pristaše organizacije pridelovalcev, usmerjene h kupcu in netržno usmerjene. Razumevanje dejavnikov konkurenčnosti pojasnjujeta dva faktorja, upravljanje in sredstva, ki delita opazovane sadjarje v tri skupine: sadjarji tradicionalisti, sadjarji previdneži in sadjarji podjetniki. Potencialni nosilci razvoja so sadjarji podjetniki, ki so ciljno orientirani in usmerjeni h kupcu ali k organizaciji pridelovalcev. Teh je 38 % vseh sadjarjev, vpisanih v register sadovnjakov.
Večina oseb z motnjo v duševnem razvoju v Sloveniji ni zajeta v mrežo programov in storitev, ki jih ponuja država. Kmetijstvo v širšem pomenu besede je nepogrešljiva sestavina teh programov, zato je ...smiselno predlagati, da se v sistem socialnega varstva kot izvajalce vključi tudi kmetije z ustrezno dopolnilno dejavnostjo.
Raziskovali smo pripravljenost staršev oseb z motnjo v duševnem razvoju do vključevanja njihovih potomcev v življenje in delo na kmetiji. Anketiranje 271 staršev je pokazalo, da je 67 % staršev pripravljenih vključiti svojega potomca v življenje in delo na kmetiji, 19 % je neodločenih, ostalih 14 % je izrazilo negativno mnenje. Z modelom nominalne logistične regresije smo analizirali vpliv določenih lastnosti oseb z motnjo in njihovih staršev na pripravljenost. Analiza je pokazala statistično značilen vpliv starosti osebe s posebnimi potrebami, stopnje motnje in njegovih izkušenj s kmetijstvom ter vpliv izobrazbe njegovih staršev.
Rezultati našega dela kažejo, da je največje povpraševanje po tovrstnih socialnih storitvah iskati v skupini, ki ima naslednje lastnosti: gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju, stare do 25 let, ki imajo izkušnje s kmetijstvom. Dodatni želeni lastnosti sta: zmerna stopnja motnje in starši z več kot osnovno izobrazbo. Drugo ciljno skupino predstavlja skupina neodločenih, ki se od skupine, ki je naklonjena vključevanju, razlikuje predvsem po skromnejših izkušnjah, ki jih imajo osebe z motnjo s kmetijstvom, in po višji stopnji motnje.
