Prispevek se ukvarja s problematiko označevanja dialoških dejanj v korpusih. Obstoječe generične sheme dialoških dejanj kažejo vrsto pomanjkljivosti, zato so v príspevku primarne kategorije dialoških ...dejanj definirane na novo ter evalvirane z označevanjem testnega gradiva, ki sta ga izvedla neodvisna označevalca. Rezultati potrdijo ustreznost definicij za empirično rabo, pokažejo pa tudi dvoumne in mejne rabe, ki jih je treba nasloviti v prihodnje.1
Sheme za označevanje dialoških dejanj v govornih korpusih so v svojo zasnovo vključevale teorijo govornih dejanj, vendar jo vsaka po svoje prilagajale in razširjale. Posledica tega je, da pogosto ...nesistematično mešajo različne vrste oznak. Cilj prispevka je raziskati, katere vrste pragmatičnega pomena označujejo različne sheme in na kakšne probleme v zvezi s tem naletimo v praksi, hkrati s tem pa ponovno preučiti, kaj vse delamo v diskurzu.
Ideološko vpet diskurz je pogosto pospremljen s sovražnim in žaljivim govorom, hkrati pa zadeva družbeno izredno občutljive in pomembne teme. V članku raziskujemo, kaj se na ravni medsebojnega ...razumevanja in sporazumevanja dogaja v take vrste diskurzih, ter ugotavljamo, da gre za pomanjkljivo sporazumevanje na ravni makropropozicij, ki ga spodbujajo okoliščine, v katerih se aktivirajo emocije in tekmovalno vzdušje, ter prevelika osredotočenost nase namesto na naslovnika.
Abstract
The aims of this paper are to detect the most problematic issues related to dialogue act annotation in speech
corpora and to define basic categories of dialogue acts. I critically examine ...and test generic schemes that represent different
lines of dialogue act annotation: AMI, DART, ISO 24617–2 and SWBD-DAMSL. It is found that the most problematic issues regarding
dialogue act annotation are related to the distinction between the semantic and pragmatic meanings of utterances, the annotation
of metadiscourse, and the adequacy and informativeness of the tagset. The identified basic dialogue act categories are information
providing, information seeking, actions, social acts and metadiscourse. The findings help improve dialogue act annotation.
Konverzacijska analiza izhaja iz etnometodologije. Slednjo je utemeljil ameriski sociolog Garfinkel (1967), predmet njenega raziskovanja pa so vsakdanji postopki, prek katerih se vzpostavlja druzbeni ...red. Sacks (1972) v tem okviru utemeljuje vsakdanji pogovor kot za analizo enega lazje dostopnih postopkov vzpostavljanja druzbenega reda. Konverzacijske analize, ki je izsla iz tovrstnih raziskovanj, pa ne zanimajo ve? toliko na?ini vzpostavljanja druzbenega reda prek pogovora, ampak pogovor sam, njegova lastna struktura in zakonitosti. v tem okviru je kontekst pogosto omejen samo na tisto, kar je razvidno oz. se manifestira skozi sam pogovor, od zunanjega, predvsem druzbenega konteksta pa se distancira, in sicer, kot povzame de Kok (2008), iz treh razlogov: (1) ker ga je mogo?e opisati na veliko razli?nih na?inov in je odlo?itev o tem, kateri na?in je pravi, skrajno problemati?na (glej se Schegloff 1997); (2) ker je posledi?no problemati?na sama metoda zbiranja informacij o zunanjem kontekstu; (3) ker opazovanje udelezencev diskurza skozi prizmo druzbenih kategorij, vlog, razmerij ... naredi iz njih pasivne lutke zunanjih sil brez lastne iniciative in presoje. Tak pogled na kontekst je bil po drugi strani tar?a kritik, da je preozek. V zadnjem ?asu najdemo poskuse sirsega razumevanja konteksta tudi znotraj konverzacijske analize. Hansun Zhang WAring idr. (2012) tako na primer dokazujejo, da lahko zunanji podatki (tj. podatki, ki jih zberemo posebej, ne iz samega pogovora) pomagajo dopolnjevati rezultate konverzacijske analize. Do danes sta se aktivno razvijala predvsem strukturalisti?na smer na eni strani in smer, ki jo za?rta Volosinov, na drugi. Strukturalizem se je poleg zenevske krepil se s prasko in kopenhagensko solo, v podobnem duhu pa je na predmet jezikoslovja gledal tudi generativizem iz sole Chomskega (1965), ki se prav tako opredeli, da predmet jezikoslovnega raziskovanja ni jezik v rabi, ampak govor?ev notranji sistem jezika,2 ki mu omogo?a, da razume katerikoli stavek v svojem jeziku. Smer, ki jo Volosinov za?rta znotraj takrat in tam aktualne marksisti?ne filozofije, je na drugi strani Atlantika priblizno isto?asno za?ela ?rpati iz terenskih etnografskih raziskav Ma?inowskega (1946; prvi? objavljeno 1923), ki v podobnem duhu kot Volosinov poziva, da je treba jezik opazovati v situacijah, v katerih je rabljen. V petdesetih letih postavi Austin temelje teorije govornih dejanj,3 ki jo prav tako zanima »celostno govorno dejanje v celostni govorni situaciji« (Austin 1990: 126), iz ?esar zrase jedro t. i. pragmatike. Tudi Grice (1975) opozori, da moramo poznati okolis?ine rabe, da razumemo, kaj je govorec rekel, in na podlagi njegovega dela se med drugim razvije bolj kognitivno naravnana teorija relevantnosti v pragmatiki.4 Potrebo po preu?evanju jezika v rabi v jezikoslovnih vodah nadalje siri Firth (1964) in pri njegovem u?encu Hallidayu (1994; prvi? objavljeno 1985) se ideja ohranja skozi sistemsko funkcijsko slovnico, kot jo poznamo danes. V antropologiji in etnografiji komunikacije se v sedemdesetih letih ponovno pojavi poudarjanje potrebe po preu?evanju jezika v kontekstu (Hymes 1974). Tesno povezano z etnografijo komunikacije, poudarjajo? potrebo po preu?evanju vsakdanje konverzacije in njenih vzorcev, se razvija tudi konverzacijska analiza Sacksa (1972), Schegloffa in Jeffersonove. V slovenskem prostoru so eksplicitne razprave o vprasanju konteksta redke. Prvo predstavi O. Kunst Gnamus (1988) in zavzame pogled na vprasanja razumevanja jezika, kot izhaja iz teorije govornih dejanj in Griceovih pogovornih implikatur. Meni, da opis jezika kot sistema ne zados?a za u?inkovito sporazumevanje,5 zato ker »/b/ esedilo nastaja v konkretnih okolis?inah in na njegovo oblikovanje ne vplivajo samo slovni?na pravila, ampak tudi fizi?no, druzbeno in psihi?no okolje, udelezenci, njihov polozaj in mo?, namere, zelje, pri?akovanja in medsebojna razmerja.« (kunST gnAmus 1988: 183) Kontekst jezikovne rabe je torej kompleksen in obsega razli?ne ravni. Avtorica se zavzame, da pragmatika ni samo dodatna ravnina jezikovnega opisa, ampak »uveljavlja novo perspektivo videnja jezikovnih pojavov« (ibid.). Nasprotno stalis?e, da je pomen dejanskega konteksta jezikovne rabe precenjen, predstavi Zagar (1999), ki meni, da »izjave ustvarjajo lasten (osnovni) kontekst, in da lahko ta osnovni kontekst (osnoven v smislu 'zadosten za razumevanje in razlago') 'deduciramo' (?e smem malce zlorabiti ta koncept) iz teh izjav« (ZAgAr 1999: 213). V nadaljevanju dokazuje, kako lahko iz samih izjav, o katerih ni? ne vemo, v kaksnem kontekstu so bile rabljene, predpostavljamo dolo?ene mozne kontekste. Medtem ko torej razprava Kunst Gnamusove (1988) izhaja iz pragmatike, razprava Zagarja (1999) izhaja iz preu?evanja jezika kot sistema. Diametralno gledanje na pomen konteksta v obeh je tako pri?akovano. Toporisi? (2000) poimenuje kontekst jezikovne interakcije sotvarje.6 Nanj gleda zelo ozko pragmati?no: v kontekst steje samo »tista dejstva, ki sistemsko (sestavno) dolo?ajo primernost/ustreznost dogovornih izrekov« (toPorisi? 2000: 732). To so lahko udelezenci diskurza in njihova védenja, prepri?anja in cilji, sama dejanja ter prostor-?as, v katerem poteka interakcija. Opozarja na spreminjajo?o se naravo konteksta: »Sotvarje je dinami?no, ni samo stanje stvari, temve? vsaj sledje stanj stvari,« (toPorisi? 2000: 733) vendar ostane pri tem interaktivnost konteksta z besedilom razumljena povsem linearno. Bolj poglobljene pozornosti kontekstu ne posveti, obravnavan je predvsem kot spremljevalni pogoj govornih dejanj. V u?beniskem smislu obravnava vprasanje konteksta tudi M. Krajnc Ivi? (2013) in se pri tem ve?inoma opira na stalis?a Verschuerena (1999) do tega vprasanja (ki so verjetno predvsem zaradi slovenskega prevoda v tem prostoru nekoliko bolj poznana kot kaksna druga). Skozi empiri?no analizo, kako vpliva kontekst na rabo jezikovnih sredstev, se vprasanj konteksta dotakne tudi razprava Verdonik idr. (2008), kjer pa je privzet van Dijkov (2008; 2009) teoreti?ni model.
Prispevek izhaja iz treh izzivov, ki jih zaznavamo pri pouku slovenščine v višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah: kako odpraviti napake knjižne norme, ki vztrajajo v pisnih izdelkih ...učencev; kako izboljšati frazeološko kompetenco; kako izboljšati sporazumevalno jezikovno zmožnost. Ti izzivi so osrednja točka razvoja sodobnega učnega e-okolja Slovenščina na dlani, ki temelji na jezikovnih in informacijsko-komunikacijskih tehnologijah ter prinaša podporo prožnim oblikam poučevanja, poučevanju na daljavo, lajša učiteljevo delo, omogoča pa tudi motiviranje učencev prek elementov igrifikacije. V prispevku predstavljamo zasnovo in izvedbo vsakega od štirih vsebinskih sklopov e-okolja: pravopis, slovnica, frazeologija in besedila.
In the present paper, we investigate a group of markers in spoken interaction, commonly termed general extenders (GEs). We compare their usage in different discourse settings within the reference ...speech corpus of the Slovene language GOS. The results show that there is a high variability of GE form, but that most forms are rarely used. GEs are generally less frequent in public and formal settings, such as classes and radio and television informative broadcasts, and more frequent in private settings. Substantial differences are found not only between the two groups of GEs, adjunctive and disjunctive, but also between particular GE expressions. We argue that mere qualitative analysis of pragmatic expressions such as GEs is not sufficient for reliable conclusions, and that quantitative corpus analysis can provide additional insights into GE functions, especially considering the differences between the two groups of GEs, adjunctives and disjunctives, and between particular GE expressions.
Stalen del razvoja strojnega prevajanja je evalvacija prevodov, pri čemer se v glavnem uporabljajo avtomatski postopki. Ti vedno temeljijo na referenčnem prevodu. V tem prispevku pokažemo, kako zelo ...različni so lahko referenčni prevodi za področje podnaslavljanja ter kako lahko to vpliva na oceno – ista metrika lahko isti prevajalnik oceni kot neuporaben ali kot zelo uspešen samo na podlagi tega, da uporabimo referenčne prevode, ki so pridobljeni po različnih postopkih, vendar vedno jezikovno in pomensko povsem ustrezni.
In this paper, we discuss borderline examples of (mis)understanding where it is not clear whether or not a misunderstanding has occurred, whether or not communication was successful, and where the ...participants do not try to negotiate an understanding, even though different interpretations are very likely to exist. By analyzing real data, we point out various types of such borderline examples of (mis)understanding, attempt to analyze their source and explain why they are a normal constitute of process of coming to an understanding. Using discourse comprehension theory, we define the level of propositional strategies, local coherence strategies, strategies for the use of knowledge, and interactional and pragmatic strategies as the main sources of reduced understandings. In spite of the fact that there is no complete understanding, and, consequently, some level of differences in understanding can be perceived as ‘normal’, we discuss other possible reasons why discourse participants do not explicitly negotiate an understanding.
Oznacevalce odprte propozicije oznacimo za pragmaticne izraze. Od podobnih izrazov so jim morda najblizji diskurzni oznacevalci, to so izrazi kot ja, mhm, a ne, no, dobro, glejte ipd. Zlasti z (a) ne ...so oznacevalci odprte propozicije povezani tudi prek pogostega sopojavljanja - tip tuki so pa same neke hobotnice in tako naprej a ne (prim. raziskavo pichLer, Stephen LeVey 2010 na primeru anglescine). Nekateri avtorji jih celo oznacijo kot vrsto diskurznih oznacevalcev (npr. overstreet 2005), ces da se prav tako pojavljajo zunaj sintakticne strukture stavka ali so le ohlapno povezani z njo, drugi nasprotno argumentirajo, da so vendarle po vrsti lastnosti (npr. dokaj homogena struktura izrazov, dokaj stalno mesto v izjavi, nanasanje na predhodni propozicijski element itd.) razlicni od tipicnih diskurznih oznacevalcev (npr. martineZ 2011). Sami smo mnenja, da je treba razlicne pragmaticne izraze pred njihovo morebitno klasifikacijo oz. umestitvijo v jezikovni sistem se precej raziskovati. Poleg tipicnih diskurznih oznacevalcev in oznacevalcev odprte propozicije namrec najdemo v govoru se razne ekspresivne izraze (zal, super, fino, a res, joj, odlicno ...), izraze povzemanja (skratka, se pravi, tako da ...), izraze, ki napovedujejo premor (samo malo, cakajte, samo trenutek, samo da vidim ...), izraze nastevanja (prvo kot prvo ...), izraze rekanja (bi rekel, moram reci, saj pravim ...) in se kaksne druge (v bistvu, kaj jaz vem, kaj (pa) vem, ne vem, itak ...). Poleg tega ne smemo prezreti pisnega diskurza, kjer se prav tako pojavljajo nekateri sorodni izrazi, ceprav ne nujno isti in ne nujno v istih vlogah (prim. razprave o metadiskurzu, v slovenskem prostoru npr. pisansKi peterLin 2011). Pragmaticni izrazi so pozornost raziskovalcev pritegnili sele zadnja desetletja, ko so govorni korpusi omogocili boljsi vpogled v govorjeni diskurz. Tudi vedno nove in nove razprave na to temo kazejo, da tema se ni izcrpana. Med prve daljse razprave o oznacevalcih odprte propozicije lahko stejemo clanek dinesoVe (1980) o nekaterih tovrstnih izrazih v govorjenem diskurzu avstralske anglescine z vidika variacijske analize. dubois (1992) analizira socio-demografske vplive na njihovo rabo in njihovo sestavo v montrealski francoscini. overstreetova (1999) v obsirni razpravi na ameriski anglescini predstavi oznacevalce odprte propozicije znotraj funkcijskojezikoslovne delitve na besedilno in medosebno funkcijo jezika ter poudari njihovo medosebno vlogo v diskurzu, ki je po njenem mnenju prvotna. aiJmerJeVa (2002) izhaja iz korpusnega pristopa in opisuje oznacevalce odprte propozicije v angleski anglescini s stalisca oblike, vloge, prozodije in situacij, v katerih so rabljeni. overstreetova (2005) primerja rabo oznacevalcev odprte propozicije v anglescini in nemscini. cheshire (2007) analizira njihovo rabo glede na razlicne oblike, slovnicne procese in multifunkcionalnost v govoru adolescentov v treh razlicnih angleskih mestih. taGLiamonte, denis (2010) preucujeta rabo teh izrazov v anglescini, govorjeni v Torontu, in analizirata foneticno redukcijo, dekategorizacijo, semanticne spremembe in pragmaticne premike. martineZ (2011) analizira njihovo rabo v govoru britanskih najstnikov in odraslih, pri cemer primerja pogostost rabe, slovnicne procese in pragmaticne vloge. terrascHKe (2010) primerja rabo izraza or so glede na pogostost in pragmaticne vloge pri maternih govorcih anglescine v Novi Zelandiji in tujih govorcih anglescine. pichLer, LeVey (2010) analizirata sopojavljanje oznacevalcev odprte propozicije z drugimi diskurznimi pojavi (npr. z izrazi, kot sta a ne, a veste itd.) v govoru severovzhodnega predela Anglije glede na razlicne starostne skupine govorcev. fernandeZ, yuLdasheV (2011) analizirata rabo oznacevalcev odprte propozicije v neposrednih elektronskih sporocilih, primerjaje rabo pri maternih in tujih govorcih anglescine. In this paper we investigate a group of markers in spoken interaction in Slovene, known by the term "general extenders". Expressions such as in tako naprej 'and so on', pa to 'and such', pa tako 'and like that', pa vse 'and all', ali pa kaj takega 'or something like that', ali nekaj takega 'or something like that', fall into this category. They are commonly divided into two groups: those beginning with in or colloquial pa, called "adjunctive", and those beginning with ali, called "disjunctive". We use the Slovene reference speech corpus GOS for the analysis. Corpus GOS includes about 1 mio. transcribed words of speech in everyday situations (private and official) as well as school lessons, lectures, and public media (TV and radio) discourse. We find a total of 50 different expressions that can function as general extenders in speech, however, only 12 of them are used more than 12 times, and 10 of them are used merely once. The most common five are: in tako naprej (225 uses), pa to (318 uses), pa vse (44 uses), pa tako (79 uses), ali pa kaj takega (38 uses). First, we compare their usage in different discourse settings within the GOS corpus. The results show that there is a greater variety and frequency of general extenders in non-public and informal settings than in the public and formal settings; that disjunctive general extenders are similarly frequent in all non-public settings, whilst adjunctive general extenders are more frequent in private than in official non-public settings; and that there are important differences in the usage of particular general extenders. Then we examine the most frequent Slovene general extender, in tako naprej, using the sociocognitive approach, based on the theory of mental models by Van diJK and Kintsch (1983). We specify in tako naprej as a strategic device that a speaker uses when s/he wants to leave the previous element of the proposition underspecified, exemplified, or approximated. The elements of control structure that guide its usage are, for example: a speaker does not want to explain the details, a speaker thinks the details are not important or interesting, a speaker wants to indicate that the thing/process is repeating, etc. General extenders refer to the previous element of the proposition which can be of various length: single previous word, word phrase, more words/phrases, single previous sentence or several sentences. From the interactional level point of view, we find that general extenders address the listener and stimulate him/her to use his/ her own knowledge and actively cooperate, to put more effort into interpretation, to guess what the speaker has in mind. However, also some more specific interactional goals are identified, such as: a speaker lets the listener know that s/he does not want to explain the details, a speaker lets the listener know that s/he is unsure whether s/ he has exhaustively represented the propositional element, a speaker lets the listener know thats/he has some problems in production, etc.
PDF
