This article presents an overview of findings on the varieties of spoken Slovenian in Austrian Carinthia, focusing in particular on the changes perceived by researchers in the last two decades and on ...contemporary speech practices. Findings by other researchers are built upon with the results of biographical interviews conducted with seven students of Slovenian at the University of Klagenfurt. Three topics are at the forefront: the attitude toward the local dialect, the use of standard Slovenian variety, and speech accommodation in groups.
Contemporary Slovenian language standardisation includes the revision of the normative guide, a process taking place since 2013 within the Commission on Orthography. This article presents an overview ...of the scientific basis of this process as well as describes the systematic inclusion of different segments of the public in the phase of assessing the suitability of current orthographic rules and formulating new ones. This is due to an awareness that a normative guide can be accepted by the wider language community only through a convergence of differing opinions and codification based on arguments.
This paper focuses on understanding radio in the everyday life of young people: the role it plays in the context of their family life; how it is positioned relative to music; which novelties in the ...listening and selection of audio content do they practise. We rely on data from qualitative research performed in the project Media repertoires among youth, which included semi-structured group interviews with 67 young people aged 12–19 years. The radio is not listened to on their own initiative or individually, but with their parents; most often while they are driving around in the car. Their everyday life is most notably marked by music, which they primarily associate with listening on demand and at their own choice, through digital devices. These media choices are complemented by podcasts, especially among high school students.
Slovenščina se uvršča med jezike, ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem ...letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave; v príspevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta, ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse, osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.
V članku je analizirana pogostnost intervjujskih nagovorov, kot jih je tipološko opredelil Korošec (1998), v štirih oddajah z radijskimi intervjuji in štirih podkastih z istimi gosti. Poleg tega so v ...analizo pritegnjene še nekatere druge besedilotvorne strategije, kot so oporni signali in zamenjave vlog. Za novinarski intervju kot žanr je predvidena visoko institucionalizirana oblika enosmernega dvogovora, ki se je v radijskih intervjujih kot taka tudi večinsko realizirala. Vpodkastih pa se govor zaradi drugačnih produkcijskih praks in načinov poslušanja boljpribližuje značilnostim zasebnih diskurzov, kar se je pokazalo tudi v izbiri intervjujskih nagovorov in drugih besedilotvornih strategij v analiziranem gradivu.
V príspevku proučujemo spreminjanje medijskih jezikovnih praks v štirih desetletjih od akcije Slovenščina v javnosti v odvisnosti od družbeno-političnih in drugih sprememb v slovenski družbi. Čeprav ...mediji v času akcije še niso imeli tako odločilnega jezikovnega vpliva kot kasneje, pa so bili sklepi skupine za medije izjemno pomemben sprožilec za raziskovanje in univerzitetno poučevanje medijskega jezika v naslednjih desetletjih. Medijske jezikovne pojave je spremljalo tudi Jezikovno razsodišče, edina trajnejša dejavnost, ki je izšla iz akcije. Žal se kontinuirano spremljanje ni nadaljevalo v naslednjih desetletjih, ki so (tudi zaradi tehnoloških sprememb) v medijske jezikovne prakse prinesla mnoge novosti: od vse večjega vpliva prvin zasebnih govornih praks in nasploh govorjenega jezika na preoblikovanje žanrov do ustvarjanjapsevdointimnosti in melodramatičnosti z jezikovno-stilnimi sredstvi, žal pa tudi do njihovega zlorabljanja ob razžalitvah in pri sovražnem govoru. Vzaključku ugotavljamo, da bi bilo treba natančneje raziskati zlasti ta novodobna pojava, hkrati pa tudi današnjo vlogo medijev pri (pre)oblikovanju splošnih jezikovnih praks ob zavedanju spremenjenega odnosa do jezikovne norme in zvrstnosti.
Prispevek prinaša pregled dognanj o različicah govorjene slovenščine na avstrijskem Koroškem, zlasti se osredotoča na spremembe, ki jih raziskovalci zaznavajo v zadnjih dveh desetletjih, in na ...sodobne govorne prakse. Ugotovitve drugih avtorjev so nadgrajene z izsledki iz biografskih intervjujev, opravljenih s sedmimi študenti slovenščine na Univerzi v Celovcu. V ospredju so tri tematike: razmerje do lokalnega narečja, raba knjižnega jezika, govorno prilagajanje v skupinah.
This contribution examines hedging strategies and devices employed by journalists in selected interviews from two Slovene public radio programmes. Genre and discourse frameworks are taken into ...account, as they determine journalists' linguistic choices in general. The results are then compared to those from two Slovene language corpora, namely Gigafida (corpus of written texts) and GOS (corpus of oral communication), in order to determine how typical of radio interviews the hedging devices in question are. In the first section of the paper a brief account of the evolution of hedging as a concept and an overview of the past and recent research in the field are given as well as the arguments for the Slovene translation of the terms hedging and (to) hedge.