Avtor zagovarja tezo, da je Newtonova vzpostavitev razlikovanja med absolutnim in relativnim gibanjem, tj. zavrnitev opredelitve gibanja v razmerju do zaznavnih stvari, v »Sholiji o času, prostoru, ...mestu in gibanju« iz Matematičnih principov filozofije narave v veliki meri rezultat njegovega kritičnega obračuna z Descartesovo filozofijo narave. To je razvidno iz primerjave »Sholije«, v kateri Descartes sicer ni omenjen, z Newtonovo izrecno kritiko Descartesa v rokopisu De gravitatione. Pozitivni rezultati Newtonovega kritičnega soočenja z Descartesovim pojmovanjem gibanja so namreč skoraj v celoti identični njegovi teoriji gibanja iz »Sholije«: definicija gibanja mora zadevati celotno telo in ne samo njegove površine; vanjo je treba namesto »vzajemnega prenosa« vključiti silo, ki je vzrok fizičnega gibanja; gibanje teles je enakomerno hitro in premo, kar pa je mogoče doseči samo znotraj okvira absolutnega prostora oz. razsežnosti. Kar zadeva teorijo gibanja, je bil Newtonov filozofski izziv torej vseskozi Descartes.
Isaac Newton večkrat zapiše misel, da je bistvo teles za človeško spoznanje nedosegljivo. V članku bom iskal odgovor na vprašanje, zakaj po Newtonu niti naše čutnozaznavno spoznavanje teles niti ...nobena refleksivna, miselna dejavnost ne omogoča, da bi lahko prišli do spoznanja njihovega bistva ali narave, kar pomeni, da je to omejeno na njihovo pojavnost. Odgovor na to vprašanje predstavlja Newtonov teološki voluntarizem, ki ga je v izrecni navezavi na problematiko narave teles v polnosti prvič razvil v rokopisu O težkosti (De gravitatione). Newtonov Bog bi lahko ustvaril bivajoče stvari (entia), ki bi bile na pojavni ravni popolnoma istovetne telesom, vendar po svoji metafizični in bistveni konstituciji ne bi bile telesa. Newtonov teološki voluntarizem ima tudi druge daljnosežne epistemološke posledice, kot je ta, da lahko Bog po svoji volji svobodno spreminja zakone narave.
A discussion of Before Copernicus: The Cultures and Contexts of Scientific Learning in the Fifteenth Century edited by Rivka Feldhay and F. Jamil Ragep.
PDF
