Tematski sklop »Le z drugimi smo: Migracije in izobraževanje« predstavlja enega od zaključkov petletnega nacionalnega projekta »Le z drugimi smo« (2016–2021). Strokovnjakinje in strokovnjaki ZRC SAZU ...in Pedagoškega inštituta so s številnimi zunanjimi sodelavkami in sodelavci izvajali predavanja, delavnice in diskusije za pedagoške delavke in delavce. Ti so v času univerzitetnega izobraževanja pridobili premalo znanja o slovenskem izseljevanju za poučevanje v jezikovno, versko in etnično raznolikih razredih in skupinah (Kalc et al., 2020; Trebše Štolfa & Klemenčič, 2001). Vzgojiteljice in vzgojitelji, učiteljice in učitelji se vseživljenjsko izobražujejo, si izmenjujejo znanje in izkušnje ter pridobivajo nova znanja, kompetence in spretnosti, saj se družba ves čas spreminja. Ljudje se priseljujejo, ker jih potrebujemo (Kajzer et al., 2019), in izseljujejo, ker vidijo svojo prihodnost drugje. Za delavkami in delavci, ki jim izdajamo delovna dovoljenja, prihajajo njihove družine, saj želijo živeti skupaj. Zaradi vojn in nasilja prihajajo begunke, begunci. Migracije so vedno bile, so in bodo.
Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili ...organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.
Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za ...različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
The paper discusses the role of teachers in the inclusion of migrant students and provides some suggestions for the active engagement of teachers in developing intercultural education, with examples ...from Slovenia. To support teachers who develop intercultural competence among all students, it is important to include concrete learning objectives in the syllabuses, in the framework of which teachers will be able to teach about social diversity. It will also be necessary to introduce content about multiethnic, multilingual, and multireligious society into the academic programmes, so that (future) teachers are more prepared for a diverse school environment and the development of an intercultural society.
V prispevku je predstavljeno izseljevanje Slovencev v Nemčijo v drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja ter povezovanje slovenskih organizacij v Nemčiji, s poudarkom na posvetih. ...Predstavljeni so delni rezultati kvalitativne raziskave, ki temelji na opazovanju z udeležbo na zadnjih štirih posvetih ter na opravljenih polstrukturiranih intervjujih z organizatorji in udeleženci posvetov. Posvete slovenskih organizacij v Nemčiji enkrat letno organizirajo že dvajset let (1996–2015). Ta posebna oblika sodelovanja, ki presega lokalno delovanje slovenskih organizacij, za slovenske izseljence in njihove potomce predstavlja enega od pomembnih načinov ohranjanja slovenske identitete, druženja in strokovne podpore, obenem pa nudi možnost za povezovanje med slovenskimi organizacijami v Nemčiji in s Slovenijo.
Kot posledica priseljevanja, slabše učne uspešnosti otrok priseljencev v primerjavi z večinskim prebivalstvom in prepoznavanja nepravičnosti v šolskem sistemu so se začele razvijati različne oblike ...podpore za njihovo vključevanje. Za slovenski vzgojno-izobraževalni sistem smo razvili svoj model medkulturne vzgoje in izobraževanja, ki ga sestavlja sedem področij: 1. razumevanje medkulturnosti kot pedagoško--didaktičnega načela; 2. razvoj sistemske podpore za uspešno vključevanje otrok priseljencev; 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo; 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih; 5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli; 6. sodelovanje s (starši) priseljenci; 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja predlaga čim bolj celosten pogled na proces vključevanja otrok priseljencev, njegova cilja pa sta njihovo uspešnejše vključevanje in razvoj medkulturnega dialoga na šoli.
In her article "(Im)migrant and Ethnic Minority Literature in Education Curricula in Slovenia" Marijanca Aja Viintin argues that there is a need to develop in the educational system of Slovenia a ...comprehensive theoretical and applied approach for the inclusion of (im)migrant and ethnic minority students: in addition to writers who represent the Slovenian majority population, school curricula should include members of Slovenian (im)migrant and ethnic minority members of the country irrespective of the language in which they write. In accordance with this objective and recommendation, the reading and study of the cultural production of (im)migrant and ethnic minority texts ought to be recognized and included in the canon. At the same time, Viintin calls for a fair representation of women authors.
European society has always been and still is diverse in many aspects, including language, ethnicity, culture, religion and economics. We may thus speak of diversity both within individual countries ...and among countries -- and also within school classrooms. Immigrant children who enrol in the Slovenian school system come to Slovenia primarily because of the family reunion. This paper sets out four examples of good practices (two urban and two rural schools), where various support systems were developed for the successful integration of immigrant children. The integration of immigrant children has been a success at those schools that are familiar with the possibilities under the law and European guidelines for integration of immigrant children, that seek a variety of ways to cooperate with parents, those schools where teachers take regular and additional training, develop their own intercultural competence and collaborate on a variety of projects. The results are even better if the school has support on the local level, and if intercultural competence is developed among all inhabitants. Adapted from the source document.