Slovenci smo se trdo borili za priznanje svojega jezika, tudi umirali smo zaradi jezika, in na Goriškem in Primorskem bo v večnem spominu ostal Lojze Bratuž, ki je kot nedolžna žrtev fašističnega ...nasilja moral umreti zaradi slovenskih pesmi in takrat v naših krajih prepovedanega jezika. In tu sem dolžna pojasnilo ob moji tokratni podobi - ko sem razmišljala o obleki za to svečano priložnost, mi je ob srečanju s sosedom folkloristom in šiviljo, ki je sešila oblačila za pevce iz Lokovca in folklorno skupino Kal nad Kanalom, pravzaprav naproti prišla ideja o noši, izdelani po vzoru pražnje, nedeljske, ?zakmašne? ženske noše goriških žena in deklet iz časa, ko se je oblikovala narodna zavest goriških Slovencev in je taka, dopolnjena z značilno pečo in ovratno ruto ter s predpasnikom, pomenila tudi odločitev za slovenstvo. Pred prvo svetovno vojno smo Slovenci v Gorici imeli močan meščanski razred, razgibano družabno in društveno življenje, burno politično dogajanje, Fabianijev narodni dom, ki so ga pod imenom Trgovski dom zgradili slovenski podjetniki in opremili solkanski mizarji, imeli smo prvo državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, imeli smo celo muzejsko društvo, ki je že začelo zbirati gradivo za ustanovitev ?narodnega muzeja?. Nekaj časa v muzeju ni bilo etnologa, nato pa je kot etnolog in arheolog nastopil Drago Svoljšak, ki je sicer postavil prvo etnološko razstavo v gradu Kromberk, vendar je kar hitro delo z živimi ljudmi raje zamenjal za delo z mrtvimi in se usmeril v arheologijo. In če rečemo, da mora vsak Slovenec ali vsaka Slovenka vsaj enkrat na Triglav, če se strinjamo, da mora vsak Slovenec ali Slovenka poleg slovenskega znati vsaj en tuj jezik, bi sama svoj govor končala z mislijo, da bi bilo lepo, če bi imela vsak Slovenec ali Slovenka v omari ?narodno nošo? svojega kraja, vasi ali mesta, za posebne priložnosti in za vsak primer, če bi bilo treba spet pokazati, da smo Slovenci.
Brankova klet, kjer nastajajo umetniške interpretacije nekdanjih pustnih likov, je premajhna za obsežno opremo, ki jo potrebuje okrog 30-članska pustna druščina - zato smo se zapeljali do Gasilskega ...doma, kjer so se pustarji oblekli, si nataknili maske in se pripravili na pohod. Lig in njemu pripadajoči zaselki so bili do srede 20. stoletja kmetijsko območje, pomembne panoge so bile sadjarstvo in živinoreja pa tudi prodaja kostanja in lesa v bližnja mesta predvsem na beneški strani. Britof je bil tudi končna postaja za okrepčilo, ki smo ga užili v restavraciji v nekdanji karavli ob prav tako nekdanji italijansko-jugoslovanski in nato slovenski meji.
