“William Shakespeare, our contemporary” is the most frequently used phrase to describe Renais-sance playwright’s influence in modern times. His importance, not only artistic and theatrical but at the ...same time social and philosophical as well might explain how we interpret the phenomena of our global crisis through his work. Namely, from the post-romantic period on theatrical and scientific interest to understand his messages grows rapidly up. In the present paper we discuss some possible answers on complex question how to overcome conventional notions about his plays.
Ko je leta 1967 Anton Ocvirk objavil komen tirano izdajo Kosovelovih konstruktivističnih pesmi fntegrali '26 in tako pretrgal z eno od "tabu tem" slovenske sodobne literature, pravzaprav tudi ...literarne zgodovine in estetike, je s tem odprl pot tudi za raziskovanje drugih avantgardnih pojavov in za kritično-znanstveno ovrednotenje umetniških osebnosti in njihovih sopotnikov, ki so sodelovali pri nasfanku in oblikovanju slovenskih zgodovinskih avantgard.
Pričujoče razmišljanje ne želi do vseh podrobnosti razdeliti problema, za katerega se zdi, da z vso resnostjo trka na naša vrata. Zapletenost problema, nedostopnost do vseh podatkov in metodološke ...praznine dovoljuje zgolj njegovo okvirno evidentiranje. Duhovno zbližanje, nemara tudi previdna združitev treh Slovenij, matične, »zamejske« in zdomske ali emigrantske, je posledica znanih političnih sprememb, ki so del planetarnega procesa, v katerem izginja totalitarni politični sistem, ki je »proizvedel« tudi slovensko literaturo v eksilu, slovensko zdomstvo, opremljeno z mračnim znamenjem »politične emigracije«. A če so imeli nekateri drugi vzhodnoevropski narodi (in njihovi režimi) drugačen odnos do svoje emigrantske literature, to velja predvsem za Poljake in posebej Madžare, pa je bila naša zdomska (in v veliki meri tudi »zamejska«) literatura dosledno anatemizirana. Prelom s tako miselnostjo pa ni mogoč preko noči in tudi ne z dekretom; gre za duhovno osvobajanje naroda, ki je že tako ali tako zgodovinsko prevečkrat travmatiziran. Vprašanje literature v njem pa ima, kot je pokazal Dušan Pirjevec v razpravi Vprašanje o poeziji (1969, v knjigi 1978) za slovenski narod hic et nune globlje razsežnosti, kot pa smo pripravljeni priznati, kadar se gibljemo na »socialnopolitičnem« nivoju. Verjetno velik del, če ne kar vse zapisano v tej razpravi na svoj način velja tudi za zdomsko literaturo.
Poezija Edvarda Kocbeka (1904-1981) omeđena je dvema godinama: to su 1934, kad je objavljena njegova pesnička zbirka Zemlja i 1977, kada su, u okviru Sabranih pesama, osim zbirke Pentagram, u kojoj ...su sakupljeni većim delom partizanski, ali i neposredno posle NOB nastali tekstovi, objavljene i zbirke Nevesta u crnom i Žeravica.