V maju in juniju 1995 je Slovenska izseljenska matica organizirala turnejo slovenskih glasbenikov po zahodnem delu Združenih držav. Na enomesečno turnejo je odšel trio Kamniški koledniki, ki ga ...sestavljata pevca in citrar, spremljal pa jih je tudi harmonikar. Dobro leto kasneje sta v organizaciji iste ustanove odšla na nekoliko krajšo turnejo dva ljubljanska jazz glasbenika, dr. Primož Simončič in Lado Jakša, ki sta obiskala “klasične” slovenske izseljenske centre na ameriškem srednjem zahodu: Cleveland, Pittsburgh, Milwaukee in Chisholm na severu zvezne države Minnesote. Kot sodelavka SIM, zadolžena za stike s Slovenci v ZDA. sem se obeh turnej udeležila tudi sama. Glede na to. da se s Slovenci v tem delu sveta že petnajst let tudi raziskovalno ukvarjam, se mi je ob množici vtisov z obeh gostovanj porodilo tudi nekaj misli o stičnih točkah in razlikah med obema obiskoma. Kamniški koledniki so se predstavili občinstvu na trinajstih koncertih, katerih organizacijo je prevzel znani slovenski priseljenec iz San Francisca, v dvoranah slovenskih domov v San Franciscu, Los Angelesu in Vancouvru in Calgaryju v Kanadi, na proslavi ameriških Hrvatov, na dvodnevnem polkafestu v Oregonu, na folk festivalu v Seattlu, v zasebnem gostišču v Idahu, v cerkvah v San Franciscu in Montani, v poslopju teksaške univerze in v bavarski gostilni v Houstonu. Ti nastopi so bili v glavnem povsod razdeljeni na dva dela; v prvem so nastopili Koledniki s tradicionalnimi slovenskimi pesmimi o gorah, vinu, lepotah Slovenije, v drugem pa je poslušalce ogrel za ples harmonikar Božo Matičič, ki so se mu često pridružili tudi lokalni glasbeniki, ki kar niso zmogli mirno sedeti med občinstvom. Spet se je pokazalo, da je jezik glasbe resnično univerzalen in da ne pozna nobenih meja ali jezikovnih zaprek, saj so slovenskim glasbenikom povsod pritegnili na odru tudi domači ansambli in pevci, prav tako pa seveda tudi marsikateri poslušalec. Tudi ni manjkalo povsem čustvenih odzivov na glasbo, ki so jo nekateri poznali še iz prepevanja svojih mater ali babic.
Ob Dolenjski in Prekmurju ju Bela Krajna tisti del Slovenije, iz katerega se je v obdobju drug4e svetovne vojne v ZDA izselilo največ ljudi. Vzroki za to so bili gospodarski in družbeno pogojeni kot ...tudi čisto osebni, belokranjski izseljenci pa so z denarno pomočjo, svojimi obiski doma in tudi z novim načinom razmišljanja vplivali na življenje vseh domačih.
Focusing on Slovenian mythology the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to ...the role that they have in Slovenian folklore. They are classified by type, characteristic, features, and by the message conveyed in their motifs and contents. The material has been analysed in the context of European and some non-European mythological concepts, and the author deals with theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. The book forms new starting points and a classification of supernatural beings within a frame of a number of sources, some of which have been published for the first time in this book.
The author describes research on the lives of Australian Slovenes, using mainly foreign, ethnological, & anthropological definitions of autobiography. The author presents the standpoint of Slovene ...researchers toward these types of data sources. Despite an increased interest for thorough, theoretical knowledge about life stories, we do not yet have a true definition of autobiography. Adapted from the source document.
PDF
