Med organizacijami, ki so bile nasprotne slovenski skupnosti na Koroškem v času prve avstrijske republike, gre posebno mesto tako imenovani „Koroški domovinski zvezi", Kaemtner Heimatbundu (KHB). O ...njej je bilo že marsikaj napisanega. Tako je znano, da je KHB leta 1924 izšel iz plebiscitnega Kaemtner Heimatdiensta, organizacije, ki so jo 1919. leta ustanovile koroške deželne oblasti in ki naj bi s propagando (pa tudi z drugimi sredstvi) prispevala k proavstrijskemu izidu plebiscita. V vodstvu organizacije so bili sprva zastopani tudi koroški socialni demokrati, vendar so zaradi postopne prevlade nedemokratičnih tendenc izstopili iz nje leta 1924. Kaemtner Heimatdienst sedaj celostno ne preide le v roke meščanskega in nacističnega tabora, ampak se tudi preimenuje v Kaemtner Heimatbund. V tridesetih letih organizacija ne sodeluje le z nastopajočim nacizmom, ampak mu je tudi v oporo. Značilno je na primer dejstvo, da je bila „Domovinska hiša" (Haus der Heimat) v Dobrli vasi, odprta leta 1937, tudi zbirališče takratnih „ilegalnih" nacistov. ...
V mednarodnem delavskem gibanju gre tako imenovanemu zimmerwaldskemu srečanju v letih prve svetovne vojne (v Švici med 5. in 8. Septembrom 1915) posebno mesto, saj so se na tej konferenci srečali ...socialisti obeh v prvi svetovni vojni sprtih strani z namenom, da se posvetujejo o metodah in skupnih ciljih boja za mir. S stališča prihodnjega razvoja delavskega gibanja izstopa ne le na konferenci, ampak tudi ob pripravah nanjo odločilna vloga V. I. Lenina do takratnih in prihodnjih nalog mednarodnega delavskega gibanja; predvsem pa je dala konferenca pobudo in simbol delu delavskega gibanja, iz katerega je zrasla v prihodnjih letih tretja intemacionala. ...
V gradivu o izgonih tujih 'državljanov iz Jugoslavije, ki ga hrani Arhiv Slovenije (tehnični fascikel 13—21), je shranjena za leto 1925 zanimiva dokumentacija o poskusu izgona znanih slovenskih ...komunističnih delavcev, bratov Zorga v Italijo, v domnevi, da sta italijanska državljana in po mnenju ljubljanske policijske oblasti pristojna v takratno občino Slavina (okraj Postojna). V tem okviru je skušala Ljubljana konec leta 1924 tudi doseči priznanje od italijanskih oblasti, vendar zadevna intervencija jugoslovanskega konzulata v Trstu ni rodila sadu. Zanimivo je, da dokumentacija utemeljuje potrebo po izgonu obeh bratov z njuno komunistično dejavnostjo. Dokumentacija tudi kaže, da sta brata vložila pri pristojnih oblasteh prošnjo za priznanje jugoslovanskega državljanstva, »vendar njihova (pač njuna — op. T. Z.) opcija ni bila sprejeta ravno radi njihovega komunističnega udestvovanja« (dopis velikega župana ljubljanske oblasti ministrstvu za notranje zadeve, oddelek za Slovenijo, Beograd. Množinska oblika v dopisu se nanaša še na Ivana Makuca kateremu so italijanske oblasti priznale tamkajšnje državljanstvo). ...
Pregled tiskanih virov in literature o koroškem vprašanju od znanega plebiscita 10. oktobra 1920 pa do napada na Jugoslavijo leta 1941 si podobno kot pregled za koroško plebiscitno obdobje, ki je ...izšel v zborniku Koroški plebiscit, Ljubljana 1970, ne lasti popolnosti, ampak skuša v danih mejah zajeti dostopno tiskano gradivo in literaturo. Vendar pa so med obema bibliografijama nekatere razlike, saj je sam značaj literature vodil k nekaterim odstopanjem od bibliografije, podane v delu Koroški plebiscit. ...
Gradivo za proučevanje koroškega vprašanja med obema svetovnima vojnama lahko delimo na dve večji skupim. V prvo, obširnejšo, sodi dokumentacija iz plebiscitnega obdobja (za ta čas je na voljo največ ...virov tako na nasi, kot na avstrijski strani), v drugo skupino pa dokumentacijo za obdobje do priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji oziroma do napada le-te na Jugoslavijo. Pregled, ki ga podajam, ni dokončen. Vzrok temu je znana petdesetletna zapora avstrijskih arhivov, kar še zlasti velja za tuje državljane; pri tem pa je treba upoštevati tudi druge morebitne omejitve; tako bo npr. dosedanja zapora za plebiscitno obdobje najbogatejšega koroškega deželnega arhiva deloma veljala tudi še po petdeseti obletnici plebiscita 10.-oktobra 1970. ...
Komunikacijo o koroškem vprašanju v letih 1943.—1945 omejujeta predvsem dve dejstvi: po eni strani strogo odmerjeni čas, po drugi pa razpoložljivi viri in literatura. (Tako mi žal niso dostopni ...nedavno izšli spomini britanskega zunanjega ministra A. Edna.) Zato lahko problem, ustrezno problematiko le nakažem, ne morem pa se spuščati v podroben prikaz tega vprašanja. V tem okviru obravnavam predvsem tri vprašanja: odnos voditeljic protihitlerjevske koalicije do avstrijskega problema, specifični položaj Koroške med drugo svetovno vojno v primerjavi z drugimi pokrajinami velikonemškega raj ha, posebej pa se ustavljam ob koroškem vprašanju, ko je stopilo v kritično fazo v pozni pomladi 1945. ...
Leto 1934 ne pomeni le prelomnico v bivanju prve avstrijske republike, ampak tudi v življenju Slovencev na „Koroškem. Do tega leta so se namreč izoblikovali vsi tabori, ki so in še vplivajo na ...dogajanja nai območju avstrijske republike in med koroškimi Slovenci. — Predvsem moramo upoštevati, da je bilo slovensko govoreče prebivalstvo Koroške po deželnozborskih volitvah 1921 razdeljeno v bistvu na t r i dele. Prvi del je bil politično organiziran v stranki s slovenskim programom in konservativnim značajem, ki ji je pripadalo povečini slovensko kmečko prebivalstvo. Drugi del, večinoma, agrarni in neagrarni proletariat, je zajela avstrijska socialna demokracija, ki je bila ves čas sicer v narodnem oziru politično indiferentna, dejansko pa se je ob važnejših odločitvah, tako ob plebiscitu 1920, postavila na nemško stran. Tretji del je bil nemško orientiran, politično se je pred prvo svetovno vojnol naslanjal na liberalno stranko, po vojni pa na meščanski in velikonemški Lanbund. ...
