Accumulating evidences have reinforced the use of medicinal plants in the treatment of various ailments as a result of negative side effects associated with conventional drugs. Plant components such ...as phenols and flavonoids with antioxidant potential have confirmed protective roles against oxidative stress-induced degenerative diseases like diabetes mellitus (DM). The current study was carried out to investigate the effect of seed pod ethanol extract from Copaifera salikounda (SPEECS) in alloxan-induced diabetic rats. SPEECS was obtained by maceration of seed pod powder in absolute ethanol for 72 h, filtered, concentrated and dried in-vacuo. Gas chromatography-mass spectrometry (GC–MS) technique was used to quantitatively elucidate the chemical constituents of SPEECS. Twenty-four male albino rats were randomly allocated into four groups (n=6): normal control, DM control, DM + 200 mg/kg SPEECS and DM + 400 mg/kg SPEECS groups. DM was induced in the Wistar albino rats through intraperitoneal injection of 200 mg/kg body weight of alloxan. After 14 days of treatment, the body weight changes and the fasting blood glucose level were determined in the different groups. Also, serum biochemical parameters such as alanine aminotransferase (ALT), aspartate aminotransferase (AST), alkaline phosphatase (ALP), albumin (ALB), total protein (TP), malondialdehyde (MDA), superoxide dismutase (SOD) and catalase (CAT) were estimated. The GC-MS results confirm nine bioactive compounds with 9-octadecenoic acid (55.75%) being most abundant. SPEECS (200 and 400 mg/kg) administration significantly (P < 0.05) caused gain in weight, decreased fasting blood glucose and reversed the elevated liver function enzymes (ALT, AST, ALP) while total TP and ALB were markedly elevated relative to DM control group. Furthermore, SPEECS attenuated the activities of SOD and CAT while the level of MDA was significantly (P < 0.05) decreased in dose dependent manner in comparison to the DM control. This study indicated that SPEECS can alleviate hyperglyceamia of DM. Key words: Copaifera salikounda; oxidative stress; medicinal plants; diabetes mellitus; phytochemicals; orthodox ANTIDIABETIČNI UČINEK EKSTRAKTA ETANOLA Copaifera salikounda (HECKEL) NA SLADKORNO BOLEZEN, SPROŽENO Z ALLOXAN-om, PRI PODGANAHIzvleček: Obstaja vedno več dokazov, ki poudarjajo uporabnost zdravilnih rastlin pri zdravljenju različnih bolezni, tudi zaradi različnih negativnih stranskih učinkov, povezanih s konvencionalnimi zdravili. Rastlinske sestavine kot so fenoli in flavonoidi z antioksidativnim potencialom, imajo po nekaterih raziskavah zaščitno vlogo pred degenerativnimi boleznimi, ki jih povzroča oksidativni stres, kot je sladkorna bolezen diabetes mellitus (DM). Študija je bila izvedena z namenom raziskovanja učinka etanolnega semenskega ekstrakta iz rastline Copaifera salikounda (SPEECS) pri podganah s sladkorno boleznijo, ki jo je povzročil alloxan. SPEECS je bil pridobljen z maceracijo praška semen v prahu v absolutnem etanolu 72 ur ter nadaljnjo filtracijo, koncentracijo in sušenjem v vakuumu. Za kvantitativno ugotavljanje kemijskih sestavin SPEECS je bila uporabljena tehnika plinske kromatografije in masne spektrometrije (GC-MS). Štiriindvajset samcev podgan Wistar je bilo naključno razporejenih v štiri skupine (n=6): normalna kontrola, kontrola DM, DM + 200 mg/kg SPEECS in DM + 400 mg/kg SPEECS. DM je bil pri podganah sprožen z intraperitonealno injekcijo 200 mg/kg telesne mase alloxana. Po 14 dneh zdravljenja so bile pri različnih skupinah določene spremembe telesne teže in nivo glukoze v krvi (na tešče). Poleg tega so avtorji raziskave izmerili še nekatere serumske biokemične parametre kot so ravni alaninske aminotransferaze (ALT), aspartatne aminotransferaze (AST), alkalne fosfataze (ALP), albumina (ALB), skupnih proteinov (TP), malondialdehida (MDA), superoksiddismutaze (SOD) in katalaze (CAT). Rezultati GC-MS so v izvlečku SPEECS pokazali devet bioaktivnih spojin, v katerih je največ 9-oktadecenojske kisline (55,75%). SPEECS (200 in 400 mg/kg) je povzročil znatno (P <0,05) povečanje telesne mase, znižanje glukoze v krvi na tešče in znižal raven encimov pokazateljev jetrne funkcije (ALT, AST, ALP), medtem ko je bila raven TP in ALB pri podganah, ki so prejemale SPEECS izrazito povišana v primerjavi z DM kontrolno skupino. Zdravljenje s SPEECS je tudi oslabilo aktivnosti SOD in CAT, medtem ko se je raven MDA znatno zmanjšala (P <0,05) v primerjavi s kontrolno skupino DM. Ta študija je pokazala, da lahko SPEECS ublaži hiperglikemijo pri sladkorni bolezni pri podganah.Ključne besede: Copaifera salikounda; oksidativni stres; zdravilne rastline; sladkorna bolezen; fitokemikalije; ortodoksni
V doktorski nalogi smo proučevali vpliv nekaterih spojin okoljskih endokrinih motilcev na plodnost moških z namenom, da bi preverili hipotezo ali vplivajo endokrini motilci na kakovost semenčic. V ...študijo smo vključili 136 parov, ki so se zdravili zaradi neplodnosti. Za analitiko sledov spojin endokrinih motilcev v urinu smo razvili analizno metodo določevanja s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. Uporabili smo 13C izotopsko označene standardne spojine. Po dodatku internih standardov smo za dekonjugacijo analitov urinu dodali encim č-glukuronidazo. Vzorec smo nato nakisali s HCl na pH 2. Sledila je ekstrakcija z diklorometanom. čiščenje ekstraktov smo izvedli na SiO2 koloni ter tako odstranili bazične interference, ki jih predstavljajo aminokisline, sečnina, amini in druge bazične spojine. Očiščeni ekstrakt smo odparili do suhega in dodali derivatizacijski reagent N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Sililirani ekstrakt smo analizirali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. Uporabljena je bila tehnika snemanja izbranih masnih fragmentov (SIM). Sočasno smo določali di-alkil ftalate: di-metil ftalat (DMP), di-etil ftalat (DEP), di-butil ftalat (DBP), benzil-butil ftalat (BzBP) ter di-(2-etil-heksil) ftalat (DEHP), njihove metabolite mono-alkil ftalate: mono-etil ftalat (MEP), mono-izo-butil ftalat (MiBP), mono-n-butil ftalat (MnBP), mono-(2-etilheksil) ftalat (MEHP), mono-benzil ftalat (MBzP), mono-izo-nonil ftalat (MiNP), mono-n-oktil ftalat (MnOP), mono-(2-etil-5-oksoheksil)ftalat (MEOHP) ter mono-(2-etil-5-hidroksiheksil)ftalat (MEHHP). Določali smo alkilfenole: 4-terc-oktilfenol (4-tOP), 4-n-oktilfenol (4nOP) ter 4-n-nonilfenol (4nNP). Prav tako smo določali bisfenol A (BPA). Izvedli smo validacijo metode. Meja določanja je bila za bisfenol A 0,1 µg L-1, za mono-alkil ftalate in alkilfenole 1 µg L-1, in za di-alkil ftalate 5 µg L-1. Linearnost metode smo preverili v koncentracijskem območju od 1 do 200 µg L-1. Uporabljena metoda se je pri kvantitativnem določanju spojin endokrinih motilcev v vzorcih urinov izkazala za uspešno, saj je natančna, točna in selektivna. Omogoča sočasno določanje endokrinih spojin z nizko mejo zaznavnosti v območju µg L-1. Z uporabo tehnike snemanja celotnega masnega spektra smo določili še 60 drugih spojin v urinu (maščobne kisline, steroide, mono-aromatske spojine in druge spojine). Kemometrijsko karakterizacijo smo izvedli s pomočjo podatkov pridobljenih z analizami 136 vzorcev urinov moških, ki imajo težave s plodnostjo. Namen raziskave je bil ugotoviti ali obstajajo pomembne razlike med vzorci, ki smo jih uvrstili v dve skupini, glede na normalno ter zmanjšano kakovost semenčic. Skupini se razlikujeta po vrednostih koncentracije in gibljivosti semenčic. Cilj kemometrijske karakterizacije je bil poiskati korelacije med vsebnostjo spojin endokrinih motilcev v urinu, kot so ftalatni estri in njihovi metaboliti, oktil in nonil alkilfenoli in bisfenol A ter kliničnimi parametri kakovosti semenčic kot sta koncentracija in gibljivost semenčic. Dodatno smo iskali korelacije med kakovostjo semenčic in vsebnostjo hormonov: FSH (folikel-stimulativni hormon), LH (luteinizarajoči hormon), estrogen, testosteron, SHBG (spolne hormone vezoči globulin), inhibinB. Izvedli smo korelacijsko analizo, analizo variance (ANOVA), Mann Whitney test, analizo glavnih osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA), linearno diskriminatno analizo (LDA), metodo gradnje regresijskih dreves (CART) in umetne nevronske mreže (ANN). Študija je pokazala, da obstajajo pomembne razlike med obema skupinama moških, ki imajo težave s plodnostjo, predvsem glede na vsebnost di-(2-etilheksil) ftalata (DEHP), mono-(2-etilheksil) ftalata (MEHP) in obeh sekundarnih metabolitov mono-(2-etil-5-oksoheksil) ftalata (MEOHP) ter mono-(2-etil-5-hidroksiheksil) ftalata (MEHHP). V vzorcih urina moških z zmanjšano kakovostjo semenčic so bile izmerjene vsebnosti endokrinih motilcev v povprečju dvakrat višje od vsebnosti v vzorcih urina moških
Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju ...delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 čm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 čg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
PDF
