Namen prispevka: Prispevek přeučuje ključno vlogo korporativne varnosti v zdravstvenih ustanovah med epidemijo in poudarja njen pomeň. Predstavlja hrdi poglede zaposlenih v zdravstvu na korporativno ...vámost. Namen prispevka je podati vpogled v trenutno stanje korporativne varnosti v Sloveniji in podati priporočila za izboljšanje. Metode: Korporativno delovanje znotraj organizacij, s poudarkom na učinkoviti korporativni varnosti, smo predstavili z deskriptivno metodo in sintezo obstoječih znanj. Obravnavano tematiko smo predstavili s pregledom in analizo vsebin pisnih vírov domače in tuje literature, v empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno metodo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz sklopa vprašanj zaprtega tipa (18 trditev s petstopenjsko Likertovo lestvico) in sociodemografskih podatkov (spol, starost, izobrazba, statas v organizaciji, področje dela in območje prebivanja). Podatke smo uredili in analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzija 23.0. Ugotovitve: Glavni cilj korporativne varnosti je zagotoviti vámost ljudi v določeni organizaciji. Zdravstvene ustanove predstavljajo kritično infrastrukturo, ki deluje neprekinjeno, zato mora biti varovana 24 ur na dan. Po mnenju zaposlenih v zdravstvenih ustanovah je bilo zagotavijanje varnosti v času epidemije v povprečju ustrezno, organizacija varnosti pa je bila dobro načrtovana. Omejitve/uporabnost prispevka: Ugotovitve prispevka so izhodišče za nadaljnje raziskovanje s področja obravnavane tematike, hkrati pa služijo tud strok signi za seznanitev strokovne in splošne javnosti o dani tematiki. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izhodišče za empirične stadije, ki bodo obravnavale korporativno vámost v povezavi z zdravstvenim! ustanovami.
Namen prispevka: V príspevku bomo raziskovali različne vzroke napak v obveščevalni analītiķi ter predstavili možne rešitve za zmanjšanje teh napak. Metode: Pregledali in analizirali smo primarne in ...sekundarne vire literature na področju napak v obveščevalni analītiķi ter poskuse zmanjšanja teh napak. Za izdelavo predloga rešitev je bila uporabljena metoda sinteze. Ugotovitve: Analitične skupine so se pokazale kot ustrezno orodje za zmanjšanje napak v obveščevalni analītiķi. Obveščevalna analitika je kognitivno intenzivna dejavnost, ki je podvržena kognitivnim pristranskostim in analitičnim napakam. Napake in pristranskosti dodatno krepijo tud strok signi pritiski na obveščevalne analitike, ki izhajajo iz negotovosti, zanikanja in prevar, prikrivanja ter zahtev po pravočasnosti. Zaradi teh omejitev ter izzivov posamezniki pogosto nišo zmožní prepoznati lastnih napak, še vedno pa so sposobni prepoznati napake drugih. Kot rešitev predlagamo uporabo analitičnih skupin. Ker je delo v skupinah lahko tudi problematično, na primer skupinsko razmišljanje ali polarizacija, morajo biti analitične skupine ustrezno izbrane, strukturirane ter vodene. Omejitve: Poleg tajne narave in s tem omejenega dostopa do informacij obstaja tudi omejeno število ustreznih empiričnih raziskav о učinkovitosti metod in tehnik obveščevalne analitike. Praktična uporabnost: V príspevku smo predstavili praktično rešitev za premagovanje ali zmanjšanje napak v obveščevalni analītiķi, ki se lahko uporablja na drugih področjih nacionalne varnosti kot tudi v poslovnem svetu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek poskúša predstaviti najučinkovitejše orodje za zmanjšanje napak na analitičnem ali preiskovalnem področju. Ugotovitve so namenjene strokovnjakom na področju nacionalne varnosti, organom pregona ter odločevalcem. Učinkovitejša in natančnejša analiza lahko namreč prispeva k boljšim odločitvam.
Purpose: This article highlights the work of Ljubljana's Municipal Warden Service (MWS), emphasizing the application of criminological knowledge in both preventive and repressive efforts. ...Design/Methods/Approach: We performed both qualitative and quantitative analyses using data from the SUDMR and PowerBI apps, employed by municipal wardens to track preventive actions and map repressive measures. Findings: In recent years, there has been a significant increase in both repressive and preventive actions of municipal wardens, with 115,453 measures implemented and 2,752 hours allocated to preventive work in 2022. The majority of repressive measures targeted road-related offenses. Community-oriented work and engagement were prioritized, especially in the densely populated city centre, focusing on road traffic and vulnerable road users. Integrating the apps used by MWS with criminological knowledge supports future planning, implementation, and justification of measures, as well as urban planning. Besides, mutual cooperation and exchange of information between MWS and other stakeholders are key to comprehensive security provision in the local environment. Research Limitations/Implications: A key limitation is that we only analysed repressive and preventive measures conducted by the MWS Ljubljana in 2022. Practical Implications: Applying criminological findings to municipal warden work is effective. Utilizing hot spot displays supports informed decision-making and preventive strategies. In instances where general prevention methods and misdemeanour procedures prove ineffective in ensuring public safety and preventing violations, particularly findings from the field of prevention, community policing and plural policing, can be useful. Originality/Value: This study is pioneering with a unique approach, utilizing new methodologies and perspectives to explain and validate the work of municipal wardens.
Namen: Článek zastavlja vprašanje, ali je ureditev varstva podatkov v policijskih postopkih zadostna in ali ne »škodi« subjektu postopka. Metode: V obliki sistematičnega pregleda literature so ...predstavljeni vplivi, prednosti in slabosti zakonskih sprememb na izvajanje policijskih nalog (npr. biometrični podatki, sistemi za prepoznavanje obrazov in avtomatska identifikacija registrskih tablic vozil) s poudarkom na ureditvi v Republiki Sloveniji. Ugotovitve: Zadnje spremembe na podrocju varstva osebnih podatkov se navezujejo predvsem na opredelitev, zbiranje, obdelavo, uporabo, posredovanje in shranjevanje osebnih podatkov. Posameznik ima pravice v zvezi z dostopom do informacij, obdelavo, popravkom, omejitvijo uporabe, prenosljivostjo, izbrisom ter ugovorom obdelave osebnih podatkov tudi v samih policijskih postopkih. Kadar policija deluje v okviru zakona, morajo biti njena pooblastila usklajena z ústavními in zakonskimi dolocili. Ta uskladitev šciti posege v zasebnost posameznika. Vendar brez pravne jasnosti, znane kot lex certa, obstaja tveganje, da dejanja postanejo neupraviceni posegi v pravice in svobošcine. Potreben je konsenz med varstvom posameznikove zasebnosti in omogocanjem ucinkovitega preiskovanja ter nadzora kriminalitete s strani organov kazenskega pregona. Omejitve: Článek je osredotočen le na ureditev varstva zasebnosti in podatkov v policijskih postopkih. Praktična uporabnost: Ugotovitve članka ponujajo vpogled v ureditev varstva podatkov v policijskih postopkih in osvetljujejo vrzeli ter oblikujejo izhodišča za prihodnje raziskave. Izvirnost/pomembnost prispevka: Článek je prvi sistematični pregled varstva osebnih podatkov v policijskih postopkih v Sloveniji.
Namen prispevka je predstaviti razmere, tezave in ukrepe v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig ob namestitvi in obravnavi storilk kaznivih dejanj z dusevno manjrazvitostjo in pridruzenimi dusevnimi ...motnjami, ki prihajajo iz varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda. Prispevek je strokovne narave. Zdruzuje deskriptivno método in prakticne izkusnje avtoric, pridobljene pri delu z osebami z dusevno manjrazvitostjo in dusevnimi motnjami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. Pri osebah z dusevno manjrazvitostjo in dusevnimi motnjami se je izkazalo, da se niso sposobne vkljuciti v vsakdanje zaporsko zivljenje. Pri upostevanju pravil in osnovni skrbi zase so potrebovale usmeritve in pomoc zaposlenih ali drugih zaprtih oseb. Poleg tega pri njih izstopa nepredvidljivo in neobvladljivo vedenje, s katerim ogrozajo svoje zivljenje in ga ni mogoce prepreciti. Njihove posebne potrebe presegajo prostorske, kadrovske in strokovne zmoznosti Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Zaradi neustreznih pogojev prihaja do krsenja njihovih osnovnih pravic in dostojanstva. Prispevek podaja opis dejanskih pogojev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig in tezav, ki se pojavljajo pri obravnavi oseb z dusevno manjrazvitostjo in dusevnimi motnjami. Sirsi strokovni javnosti in predvsem osebam, ki sodelujejo v kazenskem postopku (sodniki, izvedenci, tozilci, odvetniki itd.), omogoca prakticen vpogled v razmere v zenskem zapora. Prispevek opisuje novo nastalo situacijo, s katero se v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig srecujejo zadnjih nekaj let, zato tovrstna problematika se ni bila obravnavana na tej ravni. Obravnavana tematika predstavlja izhodisce za nadaljnjo razpravo in iskanje pravnih in strokovnih resitev.
S primerjavo domace in tuje zakonodaje smo preucevali podobnosti in razlike v nacinih in pogojih uporabe vodnega curka kot prisilnega sredstva policije v Sloveniji in izbranih drzavah Evropske unije ...(EU). Prav tako smo ugotavljali, ali je v casu pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati vec primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Metode: Prispevek je kvalitativnega znacaja, kjer smo v okviru pregleda znanstvene in strokovne literature ter zakonodaje uporabili metodi deskripcije in kompilacije. Pri tern smo opravili analizo preteklih letnih porocil policije s podrocja uporabe prisilnih sredstev, s poudarkom na uporabi vodnega curka. Skozi primerjavo domace in tuje zakonodaje о uporabi prisilnih sredstev policije smo uporabili tudi metodi primerjave in sinteze, kjer smo postopek raziskovanja nadgradili z zdruzevanjem in sestavljanjem preprostih misli v smiselne zakljucke. Ugotovitve: Rezultati kazejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati vec primerov uporabe vodnega curka kot v obdobju prej. Ugotovitve kazejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega curka kot prisilnega sredstva policije med drzavami clanicami EU relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugje je na tern podrocju prostora za kar nekaj izboljsav, о katerih bo treba razmisliti v prihodnosti. Prakticna uporabnost: Prispevek predstavlja preglednost ureditve prisilnega sredstva v drzavah EU v primerjavi s Slovenijo. Kot je ugotovljeno, drugje pri pogojih uporabe niso zelo natancni in puscajo odprte moznosti zlasti pri dodajanju plinskih sredstev v vodni curek. Vse to pa nakazuje na nujnost po natancni opredelitvi uporabe vodnega curka z raznimi dodatki pri njegovi uporabi. О uporabi vodnega curka ni bilo opravljenih veliko raziskav in se ji ni posvecalo veliko pozornosti, vse dokler se to prisilno sredstvo ni zacelo uporabljati ob vzpostavljanju javnega reda in miru ob mnozicnih krsitvah.
Namen prispevka je opraviti pregled delà varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v casu epidemije, predvsem z vidika ukrepanja zoper osebe, ki niso upostevale ukrepa obveznega nosenja mask v zaprtih ...prostorih, ter nakazati na potrebne spremembe za zagotavljanje bolj strokovnega in ucinkovitega delà v prihodnje. V teoreticnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in analiza strokevne literature pravnih aktov s podroeja zasebnega varovanja in izobrazevanja, s katerimi smo predstavili trenutno ureditev v Republik! Sloveniji. Analizirali smo odloke Vlade Republike Slovenije, ki so urejali nosenje zascitnih mask in drugih zascitnih sredstev ter pojasnili odlocitev Ustavnega sodisca Republike Slovenije о ustavni skladnosti analiziranih odlokov. V empiricnem delu smo izvedli anketiranje varnostnikov, ki so v casu epidemije covida-19 izvajali naloge zasebnega varovanja v trgovinah in prodajalnah. Varnostniki so bili v casu epidemije izpostavljeni stevilnim konfliktnim in neprijetnim dogodkom zaradi ukrepanja v primera nenosenja mask v zaprtih prostorih. Zaradi otezenih razmer je kar tretjina razmisljala о prenehanju déla na podroeju zasebnega varovanja. Ceprav so menili, da so imeli dovolj kompetenc za komuniciranje v taksnih primerih, ocenjujemo, da bi lahko bili za to se bolj usposobljeni. Omejili smo se na ugotavljanje posledic epidemije na varnostnike, ki so v tern casu svoje delo opravljali v trgovinah in prodajalnah. Ugotovitve prispevka bodo sluzile za sprejemanje ukrepov, ki bi v prihodnosti omejili posledice v podobnih primerih, kot je bila epidemija. Prispevek se ukvarja s pripravljenostjo zasebnovarnostnega osebja na izredne dogodke, cemur je treba posvetiti vec pozornosti kot doslej.
Purpose: At a high-security psychiatric hospital in the UK, the Understanding Intimacy and Relationships (URI) psycho-educative group therapy was developed in an attempt to provide a therapeutic ...input for interpersonal difficulties displayed by patients with sex offending history. This study aimed to conduct a preliminary evaluation of the URI group effectiveness for sex offenders. Design/Methods/Approach: A longitudinal study with three groups of participants - sex offenders (n = 9) and non-sex offenders (n = 9) that completed the URI group, and the control group (n = 10), which were assessed at two time points was conducted at a high-security psychiatric hospital. Each group filled out three questionnaires at both timepoints - IIP-C, UCLA Loneliness Scale, and ECR-R. Findings: The results suggest a decrease in feelings of loneliness for both groups of patients that completed the URI programme, and a limited reduction of interpersonal difficulties. Results of within-subject changes regarding interpersonal difficulties among patients in URI group did not statistically significantly differ from the result of the control group. Research Limitations/Implications: The most evident limitation of the study is a very small sample size and lack of objective measurement of patients' difficulties in interpersonal relations. Practical Implications: The findings suggest that the URI programme might have a limited effect on sex offenders due to the unsuccessful implementation of the Risk, Need, Responsivity Model, although several study limitations were present potentially affecting the outcome. Originality/Value: Longitudinal evaluation effectiveness of a clinical intervention for patients with sex offending history at a high-secure psychiatric hospital.
