Izhodišče članka je »Lévi-Straussova mitska formula« dekleta : fantje = moda : nogomet, ki povzema pogovore z najstniki obeh spolov starimi 13 in 14 let. Kljub kakofoniji ambivalentnih reprezentacij ...in pomenov sodobnih moškosti in ženskosti, v katere vstopajo mladi, ta formula shematično izraža tradicionalna simbolna razmerja in spolne razlike. Mednarodne raziskave na presečišču kulturnih in pedagoških študij ter študij spola, vključno s kritičnimi študijami moških in moškosti (Frosh et al., 2002; Zaslow, 2009; Haywood & Mac an Ghaill, 2007), izpostavljajo, da najstniki in najstnice uporabljajo oblačilne prakse za utrjevanje imaginarne meje v relacijski in binarni (samo)konstrukciji moške in ženske identitete. Članek analizira, kako najstniki in najstnice uporabljajo oblačilne prakse, oblikovanje svojega videza in nekatere druge tehnike telesne (samo) regulacije v procesih (samo)konstrukcije moškosti ali ženskosti ter v pogajanjih z vrstniškimi pritiski in družbenim nadzorom povezanim z uprizarjanjem spolne identitete (ang. doing gender). Analiza se osredotoča na posebnosti teh procesov v konstrukciji hegemonih oziroma marginaliziranih moškosti in tradicionalnih oziroma alternativnih ženskosti. Primerjava odnosa, ki ga imajo fantje in dekleta (v intersekcijah z razrednimi in etniziranimi družbenimi lokacijami) do oblačenja in videza, kaže, da oboji doživljajo pritisk, ki jih sili k uprizarjanju normativne spolne identitete skozi svoje telo, vendar so tehnike (samo)regulacije telesa drugačne pri fantih kot pri dekletih in na specifičnih družbenih lokacijah. V zaključku avtorica reflektira, kakšne implikacije ima lahko uprizarjanje spola pri najstnikih in najstnicah skozi telo in videz za pedagoško situacijo.
Cilj prispevka je pridobiti vpogled v načine, kako feministična načela, vsebine in prakse vztrajajo v visokem šolstvu v času neoliberalne ideologije, postfeminizma in stopnjevanja skrajno desne ...politike. Osrednja tema članka je položaj programov in vsebin, povezanih s spoli in feminističnimi temami v visokem šolstvu, ki bi ga bilo treba obravnavati na presečiščih: 1) družbenega konteksta, 2) institucionalnih okolij (formalizirani in uradni učni načrti, povezani s spolom) in 3) (znotraj) institucionalnih praks, kot so negativne reakcije in sankcije proti feminističnim praksam. Zato v uvodnem delu najprej povzamemo začetke ženskih študijev po svetu in pokažemo na ambivalentnost institucionalizacije feminističnih vednosti. Nadaljujemo s kratko analizo aktualnih družbenih in političnih okoliščin, zaznamovanih s sprego desničarske/konservativne politike in neoliberalne ideologije, ki daje vtis nepomembnosti in pogrešljivosti feminizma, kar počne na ozadju iluzije individualiziranega »krasnega novega sveta«, kjer se zdi vse mogoče, dosegljivo in dostopno. Sledi pregled stanja feminističnih tem v kontekstu slovenskega visokega šolstva. Ta del temelji na analizi dokumentov: učnih načrtov in predstavitvenih zborníkov pedagoških fakultet treh slovenskih univerz. Raziskava pokaže, da spoli oz. enakost med spoli ter feministične teme v visokem šolstvu ostajajo še vedno marginalizirane. Predmeti, ki so v celoti posvečeni omenjenim temam, so še zmeraj redki in ostajajo na ravni izbirnih, torej neobveznih vsebin. Po razpravi o ovirah in preprekah, s katerimi se sooča feminizem, članek zaključimo z razpravo o feministični vztrajnosti in odpornosti na ovire v visokem šolstvu. Ta še vedno vztraja kljub negativnemu odnosu do feminizma, četudi so feministične prakse neredko prisiljene sprejeti bolj subtilno obliko.
Razprava o jeziku in spolu v slovenskem prostoru načenja problematiko spolno občutljive rabe jezika (SORJ), ki daleč presega zgolj enakopravnost in inkluzivnost v jezikovni rabi. Vzpostavljanje ...(spolne) identitete v jeziku se navezuje tudi na teoretsko vprašanje družbene konstrukcije spola, obenem pa je zagotavljanje enakosti spolov v jeziku povsem operativno vprašanje, ki terja ukrepe na številnih poljih družbenega delovanja, tudi in še posebej v različnih segmentih izobraževanja. Kot je pokazala prva institucionalno organizirana javna razprava dne 23. oktobra 2018 na FF UL, ki je sledila sprejetju strategije za zmanjševanje nesorazmerij po spolu na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bo pristop k vprašanjem jezika in spola nujno interdisciplinaren. V jezikoslovnih razmislekih je potreben preskok z osredinjenosti na leksiko in poimenovalnost (sredstva, ki že obstajajo) na argumente oblikoskladenjske ter zlasti simbolne moškosrediščne strukturiranosti jezikovnih znakov, pri čemer se ne bo mogoče povsem izogniti sodobnim spoznanjem družboslovnih ved in tudi delu naravoslovja (npr. Fausto-Sterling, 2014) o tem, da je pripis spola družbena odločitev (npr. Butler, 2001 /1990/, 1993). Na tem mestu, kjer nas zanimajo zlasti učinki SORJ na diskurzivni ravni, zagovarjamo stališče, da bistvo prizadevanj za bolj vključevalen jezik - s poudarkom na diskurzu v izobraževalnem okolju - ni v licitaciji, avtorizaciji in institucionalizaciji posameznih rešitev in strategij s strani jeziko(slo)vnih avtoritet, temveč v razumevanju SORJ kot množice mikropolitik in kontinuiranega procesa, v katerem nenehno preizprašujemo jezikovne samoumevnosti glede na dani družbeni kontekst.
Feministično pedagogiko zaznamuje način razmišljanja o poučevanju in učenju, ki narekuje izbiro praks, ki se uporabljajo v učilnicah (Shewsbury, 1987). Feministična pedagogika je tako uporabna na ...različne načine znotraj posameznih disciplin, pa tudi med njimi. Ponuja kritičen pogled na vprašanja, ki zadevajo spol, tako v vsakdanjem življenju kot tudi v edukacijskem procesu in vpeljuje transformativno učenje in poučevanje, zaznamovano z alternativno koncepcijo moči in odnosov moči. Prispevek se osredotoča predvsem na dogajanje v učilnicah, to je na proces učenja in poučevanja, skozi refleksijo različnih vidikov in elementov feministične pedagogike, ki so pomembni v kontekstu samega edukacijskega procesa. V tem smislu je ključno vprašanje: kaj je tisto, kar dela feministične učilnice - feministične? Najprej je definirana feministična pedagogika, pri čemer je v središču zanimanja predvsem njena transformativna moč. V nadaljevanju je poudarjena pomembnost integracije feministične pedagogike skozi izobraževalno vertikalo. Predstavljeni so primeri feminističnih učilnic v predšolski vzgoji, osnovnem in srednjem šolstvu. Nekaj primerov je bilo pridobljenih s pregledom literature, večina, sploh na osnovnošolski in srednješolski ravni, pa v obliki polstrukturiranega intervjuja z bodočo učiteljico. V zaključku je izpostavljena smiselnost vključevanja elementov feministične pedagogike v programe usposabljanja bodočih učiteljev in učiteljic.
Življenje pod grožnjo demoniziranja feminizma, skupaj z njegovo depolitizacijo in komodifikacijo v času »postfeministične senzibilnosti« (Gill, 2007), in redukcija ženskih študij/študij spolov po ...vsem svetu pomenijo več kot le poziv k ponovnem obratu k feministični politiki vednosti tukaj in sedaj. Ker je neoliberalni trend prepojen »s staromodno akademsko obliko, ki se opira na (neo)konzervatizem (Kašić, 2016), retrogradnimi izjavami in (neo) tradicionalno moralnostjo, je eden od izzivov, kako se odzvati na seksistične, androcentrične, proti spolu uperjene in rasistične predpostavke, ki poglabljajo neenakosti in spodbujajo družbeno izključenost, ter kako prekiniti prevladujočo vednost znanstvenosti (Pereira, 2017). Prispevek uporabi Center za ženske studije v Zagrebu kot primer in zagovarja tezo, da alternativna oblika izobraževanja zunaj prevladujočih akademskih institucij, kljub različnim oviram in notranjim problemom, lahko zagotovi osvoboditev od hegemone in mizogine vednosti bolj kot univerzitetno izobraževanje, in sicer tako, da ustvari vplivni prostor za feminizem kot epistemsko neposlušnost in aktivistično teorijo ter da zagotovi politično subjektivizacijo tako učiteljic kot učenk. V tem smislu so tu v ospredju analitičnega zanimanja tri tematike: feminizem kot subverzivna vednost; kritična pedagogika s perspektive »epistemologije nelagodja«; in potenciali feminizma kot angažirane (aktivistične) teorije. Vprašanja in teme, ki so predlagane tukaj, niso nove, ampak pomenijo nadaljevanje predhodnih epistemskih dilem in razprav tako glede feminizma in progresivnih idej o izobraževanju, kot sprejemanje feministične nuje in etične odgovornosti (Spivak, 2012).
PDF