James Charlton has produced a ringing indictment of disability oppression, which, he says, is rooted in degradation, dependency, and powerlessness and is experienced in some form by five hundred ...million persons throughout the world who have physical, sensory, cognitive, or developmental disabilities. Nothing About Us Without Us is the first book in the literature on disability to provide a theoretical overview of disability oppression that shows its similarities to, and differences from, racism, sexism, and colonialism. Charlton's analysis is illuminated by interviews he conducted over a ten-year period with disability rights activists throughout the Third World, Europe, and the United States. Charlton finds an antidote for dependency and powerlessness in the resistance to disability oppression that is emerging worldwide. His interviews contain striking stories of self-reliance and empowerment evoking the new consciousness of disability rights activists. As a latecomer among the world's liberation movements, the disability rights movement will gain visibility and momentum from Charlton's elucidation of its history and its political philosophy of self-determination, which is captured in the title of his book. Nothing About Us Without Us expresses the conviction of people with disabilities that they know what is best for them. Charlton's combination of personal involvement and theoretical awareness assures greater understanding of the disability rights movement.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Udeleženci Zbora za ustavo se zavzemajo za demokratično ustavno ureditev in soglašajo s temeljnimi demokratičnimi vrednotami.
Udeleženci Zbora za ustavo, člani Društva slovenskih pisateljev, Zveze socialistične mladine - ZSMS, Univerzitetne konferenco zveze mladine Ljubljana, Odbora za varstvo človekovih pravic, Kmečke zveza Slovenije, Socialdemokratske zveze in Slovenske demokratične zveze ter drugih organizacij:
dr. Mojca Drčar Murko, Tanja Starič v klopi, dr. Rastko Močnik, dr. Vojan Rus, dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Jože Mencinger, dr. Jože Pučnik, France Tomšič, dr. Rajko Pirnat, dr. Ivan Urbančič, dr. Danilo Türk, govor dr. Dimitrij Rupel ("Mi pobudimo nastanek neke drugačne ustave, z drugačnim postopkom, z drugimi ljudmi"), govor France Tomšič ("Socialistična zveza mora že zdaj realnost spoznati in mora adekvatno en glas, torej eno mesto, če gremo po tem principu, dati nam toliko mest v komisiji, da bomo prišli do svoje veljave. To je ena možnost, ki bi bila seveda najboljša"), govor Mojmir Ocvirk ("bi predlagal, da se zbor odloči za neko ožjo skupino, ki bo naše ideje sporočila ustavni komisiji, dr. Tone Peršak ("Mislim, da bi bilo prav, da bi SDZ, SDZ in druge organizacijo preko SZDL zahtevale, da dobijo delegate v republiški ustavni komisiji"), Jože Školč, dr. Peter Jambrek, dr. Ciril Ribičič, dr. Drago Klemenčič.- Information:- Ljubljana: the participants of the Zbor za ustavo (Assembly for Constitution) push forward the claim for a democratic constitutional order and agree on basic democratic principles.- Original language summary:
Ljubljana: udeleženci Zbora za ustavo se zavzemajo za demokratično ustavno ureditev in soglašajo s temeljnimi demokratičnimi vrednotami.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Andreja Lešnik poroča s Trga revolucije o pripravah na preprečitev napovedanega mitinga. Prazen trg, spomenika Revoluciji in Edvard Kardelj, parkirišče, zunanjost Maximarket.- Information:- Ljubljana: the Slovene authorities prevented the "Meeting of Truth" organised by Serbian authorities in order to force the introduction of emergency measures.- Original language summary:
Ljubljana: slovenske oblasti so preprečile »Miting resnice«, ki ga je organizirala srbska oblast, da bi izzvala uvedbo izrednih razmer v Sloveniji.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Podpisovanje peticije za izpustitev na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. France Rozman, izjava Robert ...Botteri odgovorni urednik Mladine (niso storili nobenega kaznivega dejanja razen publicističnega dela), uredništvo Mladine, izjava Dimitrij Rupel o dogodkih na ljubljanskem vojaškem sodišču, Ciril Zlobec, aretacija v najbolj nemogočem trenutku po ostri polemiki med vojsko in mladinskim tiskom, ko je vojska ocenila, da v Sloveniji obstaja specialna vojna proti zvezni armadi. Zvezna armada se proti tisku bori s specialnim orožjem - aretacijami.- Information:- Ljubljana: journalists from the printed media and the general public regarding the arrest of the reporters Janez Janša and David Tasić respectively and also Lt. Ivan Borštner.- Original language summary:
Ljubljana: tisk in javnost o aretaciji novinarjev Janeza Janše in Davida Tasića ter podoficirja Ivana Borštnerja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Proces proti četverici (afera JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji na prelomu 80-ih in ...90-ih 20. stoletja.
Služba državne varnosti (SDV) in Protiobveščevalna služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) sta aretirali tri novinarje tednika Mladina (Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti.
Zaradi liberalizacije in vseh večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je znotraj Vojnega sveta SFRJ in CK ZKJ izoblikovalo mnenje, da je to protirevolucionarno delovanje. Na 72. seji CK ZKJ so tako govorili o aretacijah problematičnih članov ZSMS. Magnetogram se je pozneje znašel v Janševi posesti - izvirni lastnik magnetograma je bil Jože Smole, kateremu so ukradli magnetogram, ki ga je dobil Igor Bavčar, le-ta pa ga je izročil Janši. Janša je 26. aprila magnetogram izročil Zavrlu, ki je nato postal osnova za članek Noč dolgih nožev v Mladini.
SDV je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade, pri čemer so odkrili magnetogram in dva lista vojaškega dokumenta (ukaz generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjića, poveljnika 9. armade). S tem so pridobili dokaze, zaradi česar so se odločili, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30. maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS, kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih; sestanek sta vodila polkovnik Aleksandar Vasiljević (KOS) in pomočnik vodje službe državne varnosti RSNZ Štefan Tepeš.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan v vojašnico na Metelkovi v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika,...
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
(vir: Wikipedia)
The JBTZ trial, also known as the Ljubljana trial (Slovene: Ljubljanski proces) or the Trial against the Four (Slovene: Proces proti četverici) was a political trial held in a military court in Slovenia, then part of Yugoslavia in 1988. The defendants, Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić and Franci Zavrl, were sentenced to between six months and four years imprisonment for "betraying military secrets", after being involved in writing and publishing articles critical of the Yugoslav People's Army. The trial sparked great uproar in Slovenia, and was an important event for the organization and development of the democratic opposition in the republic. The Committee for the Defence of Human Rights was founded on the same day of the arrest, which is generally considered as the beginning of the so-called Slovenian Spring. (Source: Wikipedia)- Information:- Ljubljana:the trial at the Military Court on Roška Street in Ljubljana: a mass of protesters with flowers, loudly expressing their support of the defendants in the trial.- Original language summary:
Ljubljana: Sojenje na vojaškem sodišču na Roški;ovacije množice ljudi s cvetjem v podporo obtoženim v sodnem procesu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Proces proti četverici (afera JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji na prelomu 80-ih in 90-ih 20. stoletja.
Služba državne varnosti (SDV) in Protiobveščevalna služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) sta aretirali tri novinarje tednika Mladina (Janeza Janšo, Davida Tasića in Francija Zavrla) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja zaradi izdaje vojaške skrivnosti.
Zaradi liberalizacije in vseh večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se je znotraj Vojnega sveta SFRJ in CK ZKJ izoblikovalo mnenje, da je to protirevolucionarno delovanje. Na 72. seji CK ZKJ so tako govorili o aretacijah problematičnih članov ZSMS. Magnetogram se je pozneje znašel v Janševi posesti - izvirni lastnik magnetograma je bil Jože Smole, kateremu so ukradli magnetogram, ki ga je dobil Igor Bavčar, le-ta pa ga je izročil Janši. Janša je 26. aprila magnetogram izročil Zavrlu, ki je nato postal osnova za članek Noč dolgih nožev v Mladini.
SDV je 27. aprila 1988 opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade, pri čemer so odkrili magnetogram in dva lista vojaškega dokumenta (ukaz generalpodpolkovnika Svetozarja Višnjića, poveljnika 9. armade). S tem so pridobili dokaze, zaradi česar so se odločili, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30. maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS, kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih; sestanek sta vodila polkovnik Aleksandar Vasiljević (KOS) in pomočnik vodje službe državne varnosti RSNZ Štefan Tepeš.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan v vojašnico na Metelkovi v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika,...
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
(vir: Wikipedia)
The JBTZ trial, also known as the Ljubljana trial (Slovene: Ljubljanski proces) or the Trial against the Four (Slovene: Proces proti četverici) was a political trial held in a military court in Slovenia, then part of Yugoslavia in 1988. The defendants, Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasić and Franci Zavrl, were sentenced to between six months and four years imprisonment for "betraying military secrets", after being involved in writing and publishing articles critical of the Yugoslav People's Army. The trial sparked great uproar in Slovenia, and was an important event for the organization and development of the democratic opposition in the republic. The Committee for the Defence of Human Rights was founded on the same day of the arrest, which is generally considered as the beginning of the so-called Slovenian Spring. (source: Wikipedia)
- Information:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Vsebina kasete je bila presneta z U-matic kasete na beto kaseto. Ker eden izmed mnogih uporabnikov ni vrnil beta kasete v arhiv, smo jo v arhivu leta 2008 ponovno presneli z izvirnega vira na beto kaseto. Opazno je poslabšanje kakovosti zapisa na slabo obstojnem traku U-matic kaset.- Ljubljana: a cultural event at Trg osvoboditve (Liberation Square) in support of those arrested Janša, Tasič and Borštner. Masses of people, speeches by Igor Bavčar and Tone Anderlič.- Original language summary:
Ljubljana: kulturna prireditev na Trgu osvoboditve v Ljubljani v podporo priprtih – Janše, Tasiča in Borštnerja; množice ljudi, govor Igor Bavčar, Tone Anderlič.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Zbor v Cankarjevem domu, ki Ljubljančane in prebivalce Slovenije navdaja s hudo skrbjo v zvezi s položajem na Kosovu. Kosovo je tudi naša domovina. In tedaj, ko se podirajo osnovni temelji človeškega zaupanja in razumevanja v tem delu naše dežele, tedaj se podira in je ogrožen tud naš svet. Ljubljana in Slovenija ob tem ne moreta molčati, saj se skozi kosovsko usodo odloča tudi naša lastna.- Information:- Ljubljana: a meeting in cultural centre Cankarjev dom for the protection of human rights in Kosovo.- Original language summary:
Ljubljana: zbor v Cankarjevem domu za zaščito Človekovih pravic na Kosovu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja o mednarodni politiki v Evropi, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odprtosti meja med državami, izvajanje določil helsinške listine v času med konferencama o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS/OVSE) v Helsinkih in Beogradu. Odlomek je iz dela oddaje, ki prikazuje različna mejna prehoda.
Fernetiči: mejni prehod med Italijo in SFR Jugoslavijo (SR Slovenijo), avtomobili čakajo v vrsti, delo carinikov in policistov, novinar Jure Pengov se pogovarja s potniki, ki čakajo na prestop meje, izjava komandir ljudske milice v Sežani Veljko Novakovič.
Frankfurt na Odri: mejni prehod med dvema državama vzhodnega bloka - Poljsko in Nemško demokratično republiko, na Mostu miru poroča novinar Boris Bergant, skoraj prazen mejni prehod, primerjava prometa na obeh mejnih prehodih. Hude omejitve za potovanja državljanov vzhodnih držav.- Information:- Europe after the KEVS Conference in Helsinki, Finland. The comparison of traffic on border crossings between Yugoslavia and Italy and Poland and the German Democratic Republic, respectively.- Original language summary:
Evropa po konferenci KEVS v Helsinkih; primerjava prometa na mejnih prehodov med Jugoslavijo in Italijo ter Poljsko in Nemško demokratično republiko.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vabilo na dogodek – prireditev- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 ...1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
