V šolskem letu 1966/1967 smo na osnovni šoli Dragotin Kette v Ilirski Bistrici, kljub izredno skromnim prilikam, storili prve korake in začeli z delom foto krožka. Prvih deset članov skupaj z ...njihovim mentorjem vidite na sliki. Bilo je to še v stari samostanski šoli. Začeli smo z enim samim šolskim fotoaparatom, bila je to maloslikovna kamera Wera, v skromni temnici, z enim sušilcem za slike in nekaj osnovnega fotografskega orodja. Kasneje smo dobili še nekaj fotografskega inventarja od starega foto kino kluba Snežnik. Ravnatelj šole Franc Raktelj nam je bil zelo naklonjen in nabavili smo še nekaj potrošnega materiala. Temnične luči smo izdelali sami, kar pri tehničnem pouku. In že so bile tu prve fotografije. Bili smo navdušeni. Naš mentor »na daleč« je bil predmetni učitelj iz koprske gimnazije Marjan Malc, ki nas je povezal in navdušil za skupne fotografske razstave. V šolski temnici smo prebili dosti časa, saj je bilo za vse mnogo novega in vabljivega. Dostikrat so po mlade foto krožkarje prihajali starši, nikomur se ni posebno mudilo domov. Izpeljali smo prvi tečaj in opravili prve fotoamaterske izpite. V prvi izpitni komisiji so bili tudi Rudolf Valenčič Fadguc in Ljudevit Nojman, oba fotoamaterja še izpred prve svetovne vojne. Pa tudi Hinko Poročnik s številnimi novimi zamislimi. S selitvijo v novo šolsko zgradbo je foto temnico na novo uredil učitelj tehničnega pouka Darko Butinar, ki je vodil krožek naslednjih pet let do odhoda na OŠ Hrvatini.V Foto krožku Dragotin Kette je nabiralo svoje fotografsko znanje kar nekaj sto mladih. Tu so pripravljali svoje fotografije za razna osnovno šolska fotografska tekmovanja kot »pionirski foto«, pa tudi za tekmovanje za višjo starostno skupino. Fotografije smo poslali na vsakoletne republiške razstave v Kamnik, Bohinjsko Bistrico, Ljubljano, Tržič, Koper in prejemali tudi priznanja. Leta 1971, smo bili tudi sami organizatorji enega takega tekmovanja in prejeli kar 900 fotografij na razstavo. Izbor fotografij so opravili domači likovniki. Posebno smo bili veseli, da smo na šoli gostili g. Vlastjo Simončiča, petkratnega nosilca naziva francoske akademije znanosti »exselenca fotografije«, ki je z vsemi 120. prvošolci na šoli demonstriral izdelavo »fotografij brez fotoaparata«. Mojster Jaka Čop je predstavil svoj fotografski opus na področju planinske fotografije, posebej svojo zadnjo knjigo Moji gorski viharniki.Za pripravo omenjene razstave je naš krožek prejel medaljo Janeza Puharja, kar je bilo za vse nas veliko priznanje. Mentor krožka, tudi avtor tega zapisa pa je prejel zvezno plaketo Borisa Kidriča za strokovno delo na področju tehnične kulture med mladino. 272/vč
Mandolinski krožek v Trnovem, 1925Potem, ko je Italija že kmalu po zasedbi Primorskih krajev in začela omejevati kulturno prosvetno delo, ukinjala slovenska društva in začela prepovedovati uporabo ...slovenskega jezika, so se ljudje sami začeli organizirati v najrazličnejših oblikah kulturnih dejavnosti. Nastajale so nove manjše skupine na kulturno prosvetnem in športnem področju. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je pred prvo vojno bilo živahno delovalo kar nekaj organiziranih kulturno prosvetnih društev z dvema dvoranama. V vse bolj fašistično nastrojeni Italiji so društva drugo za drugim morala prenehati z delom.Tudi novo oblikovanim prosvetnim društvom se je slabo pisalo. Okrog leta 1925 je nastal mandolinski krožek v Trnovem, ki pa je že po nekaj letih moral prenehati z delom!Na sliki, posneti v Trnovem pred prosvetno dvorano, prepoznamo Fani Bizjak Ličan, Vladimirja Polha, Draga Muho in pri basu Borisa Martinčiča. Drugi z desne v zadnji vrsti je Viktor Viko Bobek, kasneje vodja TIGRa na Bistriškem obsojen na drugem Tržaškem procesu in ustreljen 15. decembra 1941 na Opčinah. Sliko hrani Metka Ličan Jereb.(Vojko Čeligoj, 21.6.16.)
Slika prikazuje Izobraževalno in kulturno društvo Jasna Poljana iz Polic nad Cerknim, ki je edini kraj, kjer imajo vsi kmetje ravna polja, kljub nadmorski višini. Člani so bili kmetje brez ali z malo ...izobrazbe z italijanskih šol.Društvo je zaradi uporabe in učenja v slovenščini delovalo bolj na skrivaj, saj so bili to časi, ko so bile Police še pod italijansko oblastjo. Ker je bilo to edino takšno slovensko društvo v tistih krajih in edina možnost za pridobitev izobrazbe za kmete, danes to sliko lahko vidimo tudi v muzeju v Cerknem.Slika je bila posneta leta 1922, ko je bila gospa Julijana Černilogar (sedi na drugem stolu z desne, oblečena je v črno obleko) stara 18 let.
V Kranju je vodil lekarno, ki jo je ustanovil že njegov oče. Zavzemal se je za obstoj in razvoj gimnazije v Kranju, za gradnjo sirotišnice, vodovoda, za prenovitev mesta. Leta 1874 je postal župan ...Kranja in to funkcijo opravljal do leta 1910. Leta 1893 je v Kranju ustanovil hranilnico. Leta 1877 je kandidiral na deželnozborskih volitvah in bil kot edini slovenski župan izvoljen v kuriji mest in trgov. Častni član Narodne čitalnice v Kranju je postal leta 1883.
Korenine milarskega in svečarskega obrtnega podjetja v Kranju segajo že v 18. stoletje. Ignac Fock je leta 1907 svoje podjetje poimenoval ”Paratovarna za milo, surovi margarin in kristalno sodo ...Ignac Fock, Kranj”. Po koncu prve svetovne vojne je posle prevzel njegov sin Makso Fock. Bolj kot s širitvijo proizvodnje se je ukvarjal z občinsko politiko, trgovino in borznimi posli. V tridesetih letih 20. stoletja je na vogalu Poštne in Tavčarjeve ulice postavil hotel Evropa in povsem prenovil hišo z milarsko delavnico ob Kokrškem mostu. Častni član Narodne čitalnice v Kranju je postal leta 1925.
Leta 1894 mu je uspelo doseči ponovno odprtje gimnazije in njeno nadgradnjo v višjo gimnazijo. Leta 1895 je postal član občinskega odbora, v katerem je bil 40 let odbornik; 12 let je bil tudi ...poslanec v deželnem zboru. Leta 1921 je postal župan Kranja in to funkcijo opravljal do leta 1936, ko je bil razrešen. Leta 1931 mu je uspelo doseči ustanovitev državne tekstilne šole v Kranju. Za časa njegovega županovanja so v Kranju opravili vrsto pomembnih komunalnih del: uredili so kanalizacijo, tlakovali ceste, prezidali stopnišča, uredili cestno razsvetljavo, … Častni član Narodne čitalnice v Kranju je postal leta 1913.
Obiskoval je gimnazijo v Osijeku in študiral teologijo v Djakovu ter v Budimpešti. Po posvetitvi za duhovnika leta 1838 je bil dve leti vikar v Petrovaradinu, potem pa je odšel na dunajski ...Avguštinej, kjer je leta 1842 doktoriral iz teologije in postal profesor kanonskega prava. Leta 1847 je postal dvorni kaplan, dve leti pozneje pa so ga na predlog hrvaškega bana Jelačića imenovali za bosansko-sremskega škofa v Djakovu. Med študijem v Budimpešti je sodeloval z Janom Kolarjem ter s češkima politikoma Palackim in Rigerjem. Zagovarjal je kulturno in politično zbližanje slovanskih narodov. Pomembno vlogo je odigral tudi pri ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (današnja HAZU) leta 1876 ter pri ustanovitvi zagrebške univerze leta 1874. Častni član Narodne čitalnice v Kranju je postal leta 1863.
Vrsto let je bil član trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, član državnega deželnega sveta na Dunaju, upravni svetnik železnice Kranj-Tržič, član Slavenske banke, cinkarne v Celju, Jadranske ...banke in Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Od leta 1919 dalje je bil tudi predsednik prvega ljubljanskega velesejma. Častni član Narodne čitalnice v Kranju je postal leta 1913.
