Preseljevanje s podeželja v mesta povzroča propadanje podeželja in prenapolnjenost mest. Glavno vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s tem, je, kako se lahko mesta izognejo tej usodi in prestrežejo ...migrante na poti v mesta v iskanju boljših priložnosti. Razvoj turizma lahko ima osrednjo vlogo v razvoju podeželskih območij v Republiki Južna Afrika, in mesto Clarens je primer zgodbe o uspehu na tem področju. Avtorica v članku raziskuje, zakaj je turističnemu mestu, kot je Clarens, uspelo, drugim podobnim mestom pa ne. Podatki so bili zbrani s tremi vprašalniki za tri različne ciljne skupine, kar je omogočilo, da je bil v raziskavo vključen širok spekter déležnikov v turističnem miljeju Clarensa. Izsledki raziskave kažejo, da je pri spuščanju multinacionalk v majhna turistična mesta potrebna pazljivost, saj lahko te pokvarijo tamkajšnje vzdušje.
This article searches for public domains in the history of public spaces in Monterrey from the perspective of their colloquial use by different social groups. Through documentary analysis, it ...reconstructs the transition from publicly owned public spaces to their privatised counterparts. The article expands the traditional somewhat idyllic narrative of public spaces and offers clues to how different social groups have used them. Public spaces have changed during four main periods. A centralised public space appeared during the colonial period (1596–1810), followed by socially segregated spaces between the beginning of the war for independence until after the revolution (1810–1940). The dispersion of public space characterises the period of the metropolitan expansion of Monterrey (1940–1980). Finally, the privatisation of public spaces occurred at the turn of the millennium (1980–2015). Women, children and lower socioeconomic classes have had unequal access to public spaces in Latin America, thus precluding them from being considered public domains.
Urban tourism is a growing focus for research in cities of the Global South. It is argued that the challenges of managing urban tourism require an improved understanding of the spatial structuring of ...tourism and tourist flows within the city context. The specific task in this article is to analyse changing intra-urban flows of tourism in Johannesburg, South Africa’s most important city. The results show that different kinds of urban tourists engage with different urban spaces in the city. The Johannesburg study reveals that, although the spaces of leisure and business travellers to the city are closely intertwined, the flows of visiting friends and relatives are markedly different. Likewise, the spaces of international tourists are markedly different from those of domestic travellers to Johannesburg. One striking observation concerns Soweto, an iconic attraction for international tourists visiting Johannesburg, which is dominated by domestic travellers mainly engaged in visiting friends and relatives. From a comparative international perspective, the spatial patterns of tourism flows in Johannesburg exhibit marked differences from those of urban tourism destinations in the Global North, with the most striking difference being that of the limited and weakened role of the inner city for tourism in Johannesburg.
Globalisation has had an impact in Mexican cities, creating new urban structures. Therefore, globalisation modifies the relationships that individuals establish with the territory through the ...construction of new citizenship practices. With a multidisciplinary approach, we develop a theoretical analysis that allows us to understand the new condition of Mexican historical centres caused by the challenges imposed by becoming a World Heritage Site. We apply a theoretical construct that allows us to portray certain aspects of reality in Mexican cities regarding the construction of democratic and participative practices of citizenship. We analyse this phenomenon based on two theoretical points of departure: a) the process of becoming a heritage site (i.e., tourism/gentrification) and b) the theory of social capital. The results show that the new situation implies a transformation in the space, time and economy of the heritage site. In the historical centre, the political actors and institutions promote centralist, transnational and urban conservationist development. An urbanism is created that prioritises conservation to the benefit of tourists and to the detriment of enjoyment, use and participation by the local population. Furthermore, there is an erosion of the social fabric through processes of exclusion and gentrification, which place citizenship in peril.
Zaradi močnega vala urbanizacije in omejenih možnosti formalne zaposlitve v velikih azijskih mestih se čedalje bolj krepi ulična prodaja, ki je zaradi neodobrene uporabe javnega prostora pogosto ...sporna in nezakonita. Nedeljska tržnica v Kuteku v indonezijski občini Depok se je morala z lokacije zraven univerze, na kateri je bilo običajno polno ljudi, preseliti v razmeroma odmaknjeno stanovanjsko sosesko, kjer pa prodajalci še vedno precej dobro poslujejo. Študija primera, predstavljena v tem članku, temelji na obsežnih terenskih opazovanjih in intervjujih ter pojasnjuje, kako je bila izbrana nova lokacija tržnice in kako je prostorsko urejena, da lahko zadovoljuje potrebe prodajalcev, stanovalcev in kupcev. V članku je predstavljeno, kako so stanovalci in prodajalci razvili inovativen, odprt in samoorganiziran sistem upravljanja tržnice, ki se prilagaja spreminjajočemu se številu in lastnostim prodajalcev in kupcev. Čeprav sistem velja za učinkovito orodje, ki omogoča uspevanje sive ekonomije, zaradi omejenih načrtovalskih zmožnosti zahteva sodelovanje z drugimi deležniki, na podlagi česar se lahko rešujejo nepričakovani izzivi. Sodelovanje med deležniki je povečalo koristi in zmanjšalo slabosti sive ekonomije v javnem prostoru.
Ograjene skupnosti oziroma stanovanjske soseske z omejenim dostopom so po svetu vse bolj razširjene. Raziskava se osredotoča na ograjeni skupnosti v Dijarbakirju, enem od največjih mest na jugovzhodu ...Turčije. V njej avtorja preučujeta stopnjo zadovoljstva in preference prebivalcev teh skupnosti. Ugotovitve kažejo visoko stopnjo zadovoljstva med stanovalci in razkrivajo, da se ljudje za življenje v teh skupnostih v glavnem odločajo zaradi varnosti in prestiža. Rezultati poleg tega kažejo, da se dolgoletni prebivalci OS bojijo živeti zunaj tovrstnih sosesk, kar se izraža v strahu pred selitvijo.
Ugotavljanje primerjalne ravni trajnostnega razvoja mest ima pomembno vlogo pri oblikovanju njihove trajnostne prihodnosti. V članku avtorji na podlagi geografske podatkovne baze, izdelane ob podpori ...geografskega informacijskega sistema, proučujejo trajnostni razvoj 17 največjih mest v Kazahstanu med letoma 2007 in 2019. Izsledki njihove raziskave kažejo, da nobeno od proučevanih mest ni doseglo stopnje trajnostnega razvoja, ki bi bila po indeksu trajnostnega razvoja mest enaka ali višja od 0,750, hkrati pa nobeno ni doseglo stopnje razvoja, nižje od 0,300. Vseh 17 mest so zato avtorji ocenili kot zmerno trajnostne. V prihodnjih raziskavah bodo proučevali, kako lahko še izboljšajo sistem proučevanja trajnostnosti mest v Kazahstanu.
Zanimalo nas je, ali lahko morebitne statisticno znacilne razlike glede na demografske znacilnosti udeležencev kažejo na medgeneracijsko razlicna dojemanja bivalnega okolja. Za proucevanje smo ...uporabili metodologijo, ki sloni na kvantitativni metodi. Starejši udeleženci raziskave so porocali o vecjem zadovoljstvu, vecjem obcutku družbeno- ekonomske homogenosti soseske, boljših sosedskih odnosih in boljših obcutkih glede vzdrževanja grajenega okolja kot mlajši udeleženci. Zanimivo pa je, da mlajši udeleženci raziskave izražajo višjo stopnjo strinjanja glede vandalizma ter fizičnih in besednih napadov v soseski. Rezultati raziskave so bili v nasprotju s pricakovanji, saj predhodne študije pri starejših prebivalcih v primerjavi z mlajšimi ugotavljajo precej nižje stopnje strinjanja glede zadovoljstva z grajenim okoljem in pomembno višje stopnje glede kriminalitete. Rezultate si razlagamo z ugotovitvami številnih raziskovalcev, skladno s katerimi starejši ljudje še vedno na splošno raje ostarijo v svojem domu, v znanem okolju, saj se pogosto bojijo, da bi zanje prehod v kolektivno ali institucionalno življenjsko okolje neizogibno pomenil izgubo neodvisnosti, kar posledicno pomeni, da okolje sprejemajo tako, kot je. V raziskavi ugotavljamo še, da vrsta izkazanih statisticno znacilnih razlik kaže na to, da bivalno okolje, ki ima velik ucinek na zadovoljstvo in dobro pocutje, vendarle ne nudi enake kakovosti grajene socialne infrastrukture prav vsem
To, da otroci uporabljajo tehnološke naprave, je danes nekaj običajnega, hkrati pa so zaradi tega otroci manj prisotni na mestnih prostorih. Čeprav v mestu razvijajo socialne, umske, učne in druge ...spretnosti, mnogi iz različnih razlogov ne sodelujejo pri tem. Za vpetost otrok v mestni prostor je torej ključno, kako je prostor v njihovem fizičnem mestu oblikovan in kakšna je interakcija otrok s takim mestnim prostorom. V otrokom prijaznem mestu se lahko za večjo vpetost otrok uporabijo sodobna orodja, kot je razširjena resničnost, ta otrokom pomaga izboljšati komunikacijske veščine, poleg tega spodbuja razvoj prostorskih zaznav ter telesnih in socialnih spretnosti v fizičnem in digitalnem svetu. Avtorja v članku proučujeta različne aplikacije in pri vsaki analizirata značilnosti, na podlagi katerih je lahko mesto prijaznejše otrokom. Razširjeno resničnost predstavita kot eno izmed orodij, zaradi katerih so mesta lahko otrokom prijazna, tj. postanejo družbeno vključujoča mestna okolja, v katerih se otroci igrajo, preživljajo prosti čas in odraščajo.
PDF
