The article deals with the operation of the Yugoslav communist camp for political prisoners and prisoners of war, which was founded by Ozna (Department for the Protection of the People) in the ...institution Škofovi zavodi (Bishop’s institutions) in Šentvid nad Ljubljano immediately after the end of the Second World War in May 1945. A more detailed overview of the regime in the Šentvid camp shows that internees dealt with severe overcrowding, severe hunger, poor hygienic conditions, frequent health problems, and various forms of physical and psychological violence. As a result, some of the prisoners died already in the camp, and many of them were taken to be executed at killing grounds without any judicial processes, especially to the killing grounds in the area of Kočevski rog. The only releases of a large number of internees took place after the amnesty in August 1945; only a few internees at the Šentvid camp lived long enough to have reached them.
V prispevku so predstavljeni izsledki arheoloških izkopavanj na najdišču Župnijski dom v Šentvidu pri Stični, kjer je bil dokumentiran arheološki zapis iz srednjega in novega veka. Za širšo ...arheološko sliko so pomembni sicer skromni sledovi zgodnje- in visokosrednjeveške poselitve. Glavnina najdb (17.284 odlomkov lončenine) sodi v pozni srednji oziroma zgodnji novi vek, ki sta med slabše raziskanimi področji v slovenski arheologiji. Analiza tega gradiva (tipologija lončenine in analiza namiznega posodja) daje najdišču posebno mesto v slovenski arheologiji kot izhodišče za temeljne raziskave tega obdobja.
Spričevalo pripoveduje, da se je Ivan Goljar med marcem in aprilom leta 1912 udeležil tečaja za mizarsko kvalifikacijo, ki ga je v Šentvidu organiziral Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem.
Krajani Šentvida pri Stični izobesijo slovensko zastavo v pozdrav pevcem iz Slovenije in zamejstva. Pojo naj ljudje! Vodilo Bogdana Pogačnika postane geslo šentviških taborov.
Novica prinaša najavo svečanosti ob odkritju spominske plošče Blažu Potočniku, ustanovitelju šentviške čitalnice. Dogodek se je pripetil 4. oktobra 1891. Obenem so obeležili 25-letnico delovanja ...čitalnice.
Dekliški odsek Blaž Potočnikove čitalnice Bogomila je sredi junija 1909 uprizoril gledališko predstavo Kdo me bo pahnil s prestola, ki je bila odlično sprejeta med Šentvidčani.
Ilustrirani Slovenec je v številki, posvečeni prav Šentvidu nad Ljubljano, poročal, da meri dvorana novega Ljudskega doma 154 kvadratnih metrov, oder pa 80 kvadratnih metrov. V Ljudskem domu so bili ...še drugi društveni prostori. Ljudski dom je stal skoraj en milijon dinarjev. Blagoslovili so ga 16. 5. 1926.
Fran Erjavec se je rodil v Vižmarjah 11 »pri Rahvu«. Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu, gimnazijo v Ljubljani in učiteljišče v Kranju. Opravljal je številne funkcije in poklice, saj je bil učitelj ...v Mesličah pri Divači, novinar, urednik, zgodovinar, politično pa je deloval v demokratski stranki kot publicist in organizator. Po letu 1921 se je bolj približal Slovenski ljudski stranki. Veliko je potoval po Evropi. Po koncu prve svetovne vojne je v Ljubljani ustanovil Slovensko posredovalnico za delo. 1941 je bil zaprt v Italiji. Po letu 1945 je živel v Rimu in v Parizu, kjer je nadaljeval publicistično in raziskovalno delo, zlasti v zvezi s Koroškimi Slovenci. Pisal je večinoma za emigrantske časopise, se ukvarjal s socialnimi problemi, z gospodarstvom in literarno zgodovino. Uredniško delo: lista Ognjišče in Slovenski učitelišnik, Socialna misel, Ilustrirani Slovenec in Slovenska socialna matica. Kot pisatelj je najprej objavljal črtice in pesmi v Zvončku in drugih listih. Kot novinar je objavljal prispevke v Katoliškem glasu, Domovini in Glasu slovenske kulturne demokracije. Objavil je sledeča samostojna dela: Naša Istra (1919), Za staro pravdo (1920), Zbirko slovenski pesniki in pisatelji (1921-23), Zgodovino socializma v Srbiji (1922), Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (1928). Prevedel je srbske, kitajske, afriške in indijanske narodne pripovedke. Obširnejša biografija
