Okolico Šoštanja je reliefno močnopreoblikovala dolgoletnapremogovniška dejavnost. Izkoriščanje lignita, ki ga kopljejo po posebni metodi, je povzročilo obsežno ugrezanje površja. Ugreznjena območja ...je zalila voda in nastala so Šaleška jezera, med njimi tudi Družmirsko oz. Šoštanjsko jezero, ki še vedno raste. Posledično so se močno spremenile kulturna pokrajina in hidrološke razmere. Z nastankom jezera je izginilo več naselij oziroma njihovih delov, na ugreznjenem območjupaje bilaprekinjena in uničena tudi vsa infrastruktura.
Vdvajsetih letih 20. stoletja je bila v Šoštanju tovarna čokolade, bonbonov in slaščic. Ustanovil in vodiljo je Josip Rajšter. S slaščičarsko dejavnostjo seje ukvarjal od leta 1912, leta 1919 pa je v ...Šoštanju uradno ustanovil tovarno, posodabljal in širil proizvodnjo ter povečeval število zaposlenih in prodajo. Uspešna zgodba v Šoštanju seje končala presenetljivo in dokaj hitro, leta 1924, ko je v register vpisana uvedba »poravnalnega postopanja.« Kmalu zatem je družina Josipa Rajšterja zapustila Šoštanj in s proizvodnjo slaščic sprva nadaljevala v Celju, nato v Trbovljah in Kočevju. S svojo dejavnostjo je bila med začetniki bogate tradicije slaščičarstva v Šoštanju.
Pričujoči članek predstavlja življenje in delo treh znamenitih Vošnjakov, Josipa, Mihaela in Bogumila. Na kratko se ozremo na njihovo življenje in delo. Glavni poudarek članka je na njihovem ...delovanju in prispevku k razvoju trga oziroma mesteca Šoštanj, od koder prva dva Vošnjaka izhajata, medtem ko je bil Bogumil kot sin Mihaela Vošnjaka na kraj prav tako navezan in mu je ob določenih trenutkih pomagal. Tako članek osvetljuje delovanje in prispevek treh Vošnjakov v obdobju od druge polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.
Deželsko sodišče Šoštanj je bilo neprivilegirano sodišče, pristojno za kazensko sodstvo; vodilo je preiskavo težjih kaznivih dejanj (umorov, detomorov, hujših telesnih poškodb, posilstev, ...nasilništva, ropov, velikih tatvin) in izvedlo sojenje. Med gradivom tega sodišča, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje, najdemo enajst zadev iz obdobja 1822- 1849: štiriprimere tatvine, dva detomora ter po en roparski umor, uboj, posilstvo, rop in nasilništvo. V prispevku sta podrobneje predstavljena dva kazenska procesa - prvi obravnava veliko tatvino, drugi pa posilstvo. V nadaljevanju prispevka se posvečam administrativni plati štirihprimerov - detomoru oziroma splavu, uboju in dvema tatvinama. Vomenjenihprimerih sem opisal prizadevanje sodišča za zagotovitevplačila sodne takse in drugih stroškov, ki jih je sodišče imelo sposameznim obtožencem.
Trg Šoštanj v srednjem veku Ravnikar, Tone
Kronika (Ljubljana),
09/2021, Letnik:
69, Številka:
3
Journal Article
Razprava poskuša odgovoriti na vprašanje srednjeveškega časa v zgodovini trga Šoštanj. Analiza objavljenega in neobjavljenega gradiva je pokazala, da je Šoštanj v kratkem obdobju po ustanovitvi v ...drugi četrtini 14. stoletja v dobrih stotih letih doživelhiter vzpon ter postal najpomembnejši urbani kraj v Šaleški dolini inpomembno gospodarsko, upravno in sodno središče.
To je spomin na življenje v mestu Šoštanj, nastalém zaradi úspešne usnjarske industrije, ki ga je povzdignila v prestolnico Šaleške doline. Povojno gospodarstvo je stavilo razvoj na energetsko ...panogo, temelječo na pridobivanju energenta in proizvodnji električne energije. Obe dejavnosti sta usodno vplivali na življenje v mestu ter spremenili njegov položaj v družbi in prostoru. Zapis je zgolj moje spominsko podoživljanje dogajanj v prostoru, v katerem živim vse življenje.
Trg Šoštanj pod istoimenskim gradom je tipična srednjeveška trška naselbina, ki je do industrijske dobe komaj po čem odstopala od večine trgov slovenskoštajerskega prostora. Prispevek obravnava ...predvsem upravno-sodni in posestni razvoj trga, s poudarkom na novem veku, dotakne pa se tudi njegovih demografskih in gospodarskih razmer. Šoštanj je šel v razvoju trške avtonomije v korak sprimerljivimi trgi širšega prostora, v posestno-demografskem in gospodarskem oziru pa je za prenekaterim zaostajal. Vsebino prispevka pogojujeta slaba ohranjenost relevantnih virov domačega izvora in šibka znanstvena raziskanost zgodovine trga med 16. in 19. stoletjem.
Prispevek na podlagi pregleda okupatorjevega arhivskega gradiva in povojne literature analizira najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili v Šoštanju in bližnji okolici (Šaleški dolini) v času druge ...svetovne vojne. Medtem ko je bilpartizanski napad na Šoštanj leta 1941 eden od vrhuncev prvega vojnega leta, so okupatorjevi ukrepi skoraj popolnoma uničili narodnoosvobodilno gibanje v mestu in Šaleški dolini. Kljub občasnimpartizanskim napadom in vdorom v mestoje Šoštanj ostal trdno pod nemškim nadzorom vse do konca vojne, koje v neposredni bližini Šoštanja prišlo do dveh večjih kapitulacij okupatorskih enot. Z zgodovino Šoštanja je neizogibnopovezana tudi usoda družine Woschnagg, lastnice tovarne usnja, ki je med drugo svetovno vojno doživela preganjanje s strani okupatorja in po vojni s strani komunističnega režima.
Pričujoči prispevek obravnava povzdig Šoštanja iz trga v mesto s cesarskim odlokom 27. maja 1911. V njem so predstavljeni razlogi, zakaj in kako je do tega prišlo, prikazane pa so tudi gospodarske, ...politične in kulturne spremembe, ki so temu sledile. Povzdig je predstavljen v okviru gospodarskega razvoja Šoštanja in upravne delitve Šaleške doline, poleg tega je nakazano vprašanje slovensko-nemškega narodnostnega boja v Šoštanju v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Namen tega sestavka je tudi prikazati, kako kompleksna je bila pot pravne spremembe statusa naselbine in njenega povzdiga za čas Avstro-Ogrske.
Med lastniki šoštanjskega gospostva je bila v prvi polovici 19. stoletja tudi plemiška družina Del-Negro. Članek raziskuje izvor te rodbine, njeno razvejenost in razširjenostpo Šaleški dolini in na ...Celjskem v 18. in 19. stoletju ter njeno nadaljnjo usodo, kije edino do danes preživelo rodbinsko vejo pripeljala na grad Khislstein v Kranju in pozneje na območje današnje Avstrije. Posebej je izpostavljeno vprašanjeplemiškega statusa Del-Negrov. Franc Del-Negro, ki mu je cesar Franc II. leta 1803podelil plemiški naziv, seje namreč skliceval na beneški plemiški status svoje rodbine, kar paje moral najprej nedvoumno dokazati, dodatno težavo paje pomenilo dejstvo, da Franc Del-Negro sprva ni uporabljal tegapriimka, temvečse v starejših virihpojavlja kot Franc Schwarz.
