Extended description:
Information:
Exhibition of the history of education at the School Museum; education several decades ago- lessons of our grandfathers and grandmothers.
Original language summary:
...Razstava v Šolskem muzeju o šolstvu pred več desetletji – učne ure naših dedkov in babic.
Leta 1964 smo učenci 2. a razreda II. OŠ Celje obiskali čebelarja v Zagradu. Z nami je bila razredničarka gospa Dušica Čuček.Fotografijo prispevala Lidija Žvižej.
Fotografiranje ob podelitvi spričeval in predaji ključa. Četrti letnik programa ekonomski tehnik. To je bil dislocirani oddelek Ekonomske šole Novo mesto v Črnomlju. Fotografija je posneta na ...stopnišču pred stavbo nekdanje Gimnazije Črnomelj.
V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu ...priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ki ga obvlada vsak učitelj. Iz tega sledi potreba po ustreznem usposabljanju učiteljev. Čeprav so se doslej razviti postopki izkazali kot validni in je zaupanje vanje naraslo, pa se na področju priznavanja znanja odpirajo številna raziskovalna vprašanja.
Prispevek opisuje izhodiščne podlage in zamisli, ki so sooblikovale nastanek in pomen pojma vseživljenjskost učenja in izobraževanja ter ga umešča v današnji čas in v okvir začetnega izobraževanja. ...Išče odgovore na vprašanja: kakšne spremembe predpostavlja koncept v fazi začetnega izobraževanja in kako naj se udejanja pri izobraževanju otrok in mladine; ali ima realne možnosti, da pomembno spremeni tradicionalno zasnovano izobraževanje, kakršnega poznamo v šoli; kako se posledično spreminja vloga učitelja, knjižničarja in drugih pomembnih subjektov v procesih učenja in poučevanja otrok in mladostnikov; kako se z uveljavljanjem koncepta vseživljenjskosti učenja in izobraževanja spreminjajo možnosti otrok in mladine za uspešnost tako pri začetnem kot tudi pri nadaljevalnem izobraževanju in učenju?
Članek proučuje odnos do podjetništva med slovenskimi odraslimi srednješolci. V ta namen je bilo anketiranih dva tisoč dijakov četrtih letnikov ekonomskih gimnazij in srednjih šol ekonomske usmeritve ...oziroma več kot četrtina tega dela populacije. Poleg njih smo v raziskavo zajeli še 1.150 dijakov na 25 drugih šolah, kjer v predmetnikih ni poslovnih predmetov ali podjetništva. Med znanstvenimi cilji je predvsem ugotavljanje vplivov socialnih in psiholoških dejavnikov na odnos dijakov do podjetništva. Glavni raziskovalni inštrument je bila pisna anketa, ki je vsebovala lestvice stališč, ocene lastnosti, interesov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško obnašanje, ter sociodemografska vprašanja. Ključna ugotovitev raziskave je, da se je skoraj polovica dijakov opredelila za to, da jih zanima podjetniška kariera. Priporočila, ki izhajajo iz ugotovitev, so predvsem namenjena snovalcem učnih programov v srednjih šolah in načrtovalcem programov spodbujanja podjetništva.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Benečija: prva nižja srednja dvojezična šola (v slovenskem šolskem sistemu osnovna šola od 6. do 8. razreda). V Špetru Slovenov se je začel pouk na dvojezični nižji srednji šoli v italijanskem in slovenskem jeziku za 16 učencev. Izjava Živa Gruden, ravnateljica, izjava Miloš Budin, državni sekretar v italijanski vladi, izjava Zorko Pelikan, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Izjava Elena Domenis, mati prvošolke, poroča Mirjam Muženič.
The first secondary bilingual school (according to the Slovenian school system this is parallel to an elementary school of 6th to 9th grade). In Špeter Slovenov, bilingual classes at the lower secondary school in the Italian and Slovenian language, begins for 16 students. Statement by Živa Gruden, the headmistress of the bilingual school; a statement by Miloš Budin, State Secretary in the Italian government; statement by Zorko Pelikan, the head of the Office for Slovenians Abroad; statement by Elena Domenis, a mother of a first grader.
Information:
The first secondary bilingual school for Venetian Slovenes (third triad of primary school).
Original language summary:
Prva nižja srednja dvojezična šola za Beneške Slovence (tretja triada devetletke).
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Vesela šola v Cankarjevem domu, prireditev, dvorana, anketa med otroci, izjava Polona Fister, urednica Vesele šole, minister Gregor Virant, voditeljica prireditve Barbara Cerar mu preda metlo, gost v studiu učenec Tadej Prosenec.
Vesela šola je osnovnošolsko tekmovanje, ki ga vsako šolsko leto (od l. 1968) priredi založba Mladinska knjiga. Tekmovanje poteka v treh stopnjah: šolsko tekmovanje za bronasto priznanje, tekmovanje II. stopnje za srebrno priznanje in državno tekmovanje za zlato priznanje.
Tekmovalo se je z vprašalniki, ki jih na osnovi vseh veselošolskih tem tekočega šolskega leta pripravilo uredništvo Vesele šole Pila in Plusa v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci. Težavnost nalog je bila prilagojena razredni stopnji in nivoju tekmovanja.
Challenging school host in Cankarjev dom, an event, assembly hall, statement by Polona Fister, editor of Challenging school, Gregor Virant, Minister, Barbara Cerar, host of the event in Cankarjev dom.
Challenging school is a primary school contest, annually organized and hosted by the publishing house Mladinska knjiga since 1958. The competition takes place in three stages: school competition for the bronze medal, a competition of second level for the silver medal and a national competition for the gold medal.
The competition consists of questionnaires that are based on themes that occurred during school year, within supporting editorials of challenging school Pil and Plus in collaboration with professionals in the field of education. The difficulties of the tasks were adjusted to a lower level and also the level of the competition itself.
Information:
National competition of Challenging school.
Original language summary:
Državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole.