Izhodišča: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in nato ob dopolnilni prehrani dojenje do drugega leta otrokove starosti ali dlje, če to ...ustreza ženski in otroku. V literaturi zasledimo, da ženske poročajo o pritiskih, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta otrokove starosti. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo o dojenju po prvem letu študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Metode: Uporabili smo kvantitativno, neeksperimentalno metodo raziskovanja. Odgovore smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 250 študentov. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Pearsonov korelacijski koeficient, Welchov t-test in test ANOVA. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu starosti in imajo o dojenju bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri babištvo, med študenti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Zaključek: Če želimo ustvariti optimalne pogoje za ženske, ki bi rade dojile dlje, je potrebno, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o koristih, ovirah, priporočilih in težavah, povezanih z dojenjem po prvem letu otrokove starosti. Te vsebine bi morale biti obvezno vključene v dodiplomske in podiplomske kurikulume zdravstvenih delavcev.
Uvod: Medosebni odnos med mentorjem in mentorirancem je ključnega pomena za uspešno izpeljan proces mentoriranja in izobraževanje novega kadra na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ...preučiti in raziskati medosebne odnose med mentorji in mentoriranci zdravstvene nege ter ugotoviti, kateri dejavniki krojijo njihove odnose. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivno-interpretativni dizajn. Podatki na namenskem vzorcu štirih mentorjev so bili pridobljeni z individualnimi delno strukturiranimi intervjuji in na vzorcu osmih mentorirancev s pomočjo dveh fokusnih skupin. Podatki so bili zbrani v decembru 2021 in analizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji in mentoriranci njihov medosebni odnos dojemajo podobno. Identificirali smo skupno glavno temo »medosebni odnos mentor – mentoriranec« ter glavni podtemi »značilnosti medosebnega odnosa mentor – mentoriranec« in »dejavniki medosebnega odnosa mentor – mentoriranec«. Tako mentorji kot mentoriranci imajo skladna pričakovanja glede njihove vloge. Kot glavne dejavnike medosebnega odnosa so oboji izpostavili osebnostne lastnosti mentorja in mentoriranca, postavljanje mej v medosebnem odnosu, čas, namenjen vzpostavljanju medosebnega odnosa, ter razlike v odnosu glede na področje kliničnega usposabljanja. Diskusija in zaključek: Ugotovljeni so bili ključne značilnosti in dejavniki medosebnega odnosa med mentorjem in mentorirancem v procesu mentoriranja. Izpostavili smo ključne elemente, ki se jih morajo v procesu kliničnega usposabljanja zavedati vsi udeleženci, saj le tako lahko premostijo različne potencialne ovire in izboljšajo izkušnjo mentoriranja v kliničnem okolju.
Uvod: Dobro sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami omogoča višjo kakovost zdravstvene obravnave pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako odnose med medicinskimi sestrami in ...zdravniki ocenjujejo študenti zdravstvene nege in medicine. Metode: V neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bila uporabljena Jeffersonova lestvica za oceno sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami. V priložnostni vzorec je bilo zajetih 428 študentov. Od tega 235 (54,9 %) študentov zdravstvene nege in 193 (45,1 %) študentov medicine. Podatki so bili analizirani z bivariatno statistiko in t-testom. Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede na spol anketirancev, pri nekaterih trditvah pa tudi glede na vrsto študija. Anketiranke so se v večji meri strinjale s trditvami. Največja razlika glede na spol anketiranih je bila pri trditvi, da bi morali biti študentje medicine in zdravstvene nege vključeni v timsko delo, da bi razumeli svoje vloge (t = 2,59, p = 0,010). Študentje zdravstvene nege so se večinoma bolj strinjali s trditvami kot študentje medicine. V primerjavi med vrstama študija je bila največja razlika glede strinjanja pri trditvi »Na medicinsko sestro je treba gledati kot na zdravnikovo sodelavko in kolegico in ne kot na pomočnico« (t = 15,24, p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v oceni odnosov med medicinskimi sestrami in zdravniki glede na spol anketiranih ter vrsto študija. Razlike glede različnih pogledov študentov obeh fakultet ponujajo priložnost za načrtovanje obeh izobraževanih programov.
Čigavi študenti smo, če ne vaši Hana Radilovič; Borut Brezar
AS. Andragoška spoznanja,
10/2022, Letnik:
28, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Avtorja pojasnjujeta, kako se v slovenskem univerzitetnem prostoru v zvezi s »tujimi« študenti v zadnjem desetletju pojavljajo predsodki, diskriminatorne politične poteze in poskusi njihove ...legitimacije. V dogajanje sta se vključila prek Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Svoj pristop opredeljujeta v okviru metode participatornega akcijskega raziskovanja. Tako na področju visokega šolstva kot razmerja med delom in kapitalom se kot vztrajni ideološki potezi, ki spremljata ukrepe za krepitev razredne moči kapitala, izkazujeta neokonservatizem (posebej nacionalizem) in neoliberalizem. V študentskem in delavskem gibanju se zato v znamenje odpora proti njima gradijo solidarnostne vezi onkraj narodne pripadnosti, pri čemer je ključnega pomena radikalno izobraževanje navznoter in navzven.
Introduction: Excessive alcohol consumption can stem from different biological, social, environmental, or psychological factors (e.g. peer influence, desire to be accepted within a social group, ...family history with alcohol addiction, availability of alcohol beverages, poor academic performance, low self-image, etc.). The aim of study was to determine the risk factors associated with alcohol consumption among the undergraduate students in the Gorenjska region. Methods: A quantitative non-experimental method of research was employed. The data were collected through a structured questionnaire. The purposive sample consisted of 328 first-year undergraduate students in the Gorenjska region. The research was conducted in May, October and November 2012. The data obtained were analysed using the descriptive statistics and multiple linear regression analysis. Results: The greatest influence on drinking frequency for better sociability and relaxation has the average educational attainment in the last year of secondary education (β = 0.168, p = 0.002). The following factors were identified to have a statistically significant impact on the frequency of alcohol consumption during leisure time: friendship (β = 0.131, p = 0.029), frequent socializing with friends (β = 0.127, p = 0.035), support of the family when in distress (β = - 0. 183, p = 0.001) and the average academic achievement in the last year of secondary education (β = 0.098, p = 0.043). Discussion and conclusion: The risk factors associated with alcohol consumption among the students in the Gorenjska region are mainly social (lack of family support, peer pressure) and personal (low self-image, poor academic achievement and leisure time). Characteristics of the study participants in relation to alcohol consumption do not differ from the rest of the younger population.
Uvod: Epidemija covida-19 je omejila praktično usposabljanje študentov zdravstvene nege. V zdravstveni negi simulacije niso novost, razmeroma novo področje izobraževanja pa so virtualne simulacije ...ali virtualni pacienti. Namen pregleda je bil preučiti najnovejše empirične ugotovitve o učinkovitosti oziroma uspešnosti uporabe virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov pri študiju zdravstvene nege po svetu. Metode: Pregledani so bili znanstveni članki, objavljeni med letoma 2016 in 2021 v bibliografskih bazah CINAHL, MEDLINE, ERIC ter v kataložno-bibliografski bazi podatkov COBIB. Proučevani so bili članki, ki so obravnavali študente zdravstvene nege, pri katerih sta bila virtualna simulacija ali virtualni pacient uporabljena za način učenja in ne kot način preverjanja usvojenega znanja druge učne metode. Sinteza rezultatov je bila narejena s tematsko analizo. Rezultati: Vključenih je bilo 12 raziskav, ki so bile večinoma opravljene v razvitih državah. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov na kognitivno in afektivno domeno znanja, praktično izvedbo intervencij, oceno samoučinkovitosti, kompetentnosti in zadovoljstva študentov. Diskusija in zaključek: Kadar kliničnega usposabljanja za študente zdravstvene nege ni mogoče zagotoviti, so virtualne simulacije ali virtualni pacienti lahko eno izmed možnih okolij za trening kliničnih odločitev, ki bi jih študent sicer pridobil v klinični praksi, ne morejo pa nadomestiti kliničnega usposabljanja in izkušenj, ki jih študent pridobi ob pacientu.
Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru na posebni delavnici podrobneje spoznajo s spletnimi ...jezikovnimi viri in tehnologijami za slovenščino. V prispevku je opisana izvedba te delavnice v študijskem letu 2019/20, ko je zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, v obliki interaktivnih videoposnetkov z nalogami za preverjanje razumevanja snovi. Drugi del prispevka se osredotoča na mnenje študentov o tovrstnih jezikovnih virih. S spletno anketo sem analizirala stališča in izkušnje študentov dveh generacij: študenti generacije 2018/19 so spletna orodja spoznavali v razredu, študenti generacije 2019/20 pa na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, mlajša generacija študentov jezikovne vire na spletu uporablja pogosteje. Študenti obeh skupin najpogosteje uporabljajo Googlov Prevajalnik, ki mu sledijo Sloleks, pregibnik Besana, Fran in Pons. Kot argumente za uporabo teh virov izpostavljajo predvsem hitrost oz. enostavnost uporabe in navajenost na določen vir.
Abstract Introduction There is a concerning trend of emigration among highly educated individuals in Montenegro. This includes medical professionals who seek better job opportunities abroad. The aim ...of the present study was to identify the primary motivational factors driving Montenegrin medical students to pursue a career in medicine, and whether these factors undergo changes over the course of their studies. Methods A cross-sectional study included 210 medical students in Montenegro, 27.62% were males, and 72.38% were females. The mean age of the students was 21.90 years (SD=3.05) (range 19–39). Their academic motivation was analysed using the Academic Motivation Scale, previously validated in various cultural contexts. Results The results showed that autonomous motivation levels were higher than controlled motivation levels (p<0.001) among students in Montenegro, which has been previously associated with better learning outcomes. Students with medical doctors among their family members had higher extrinsic motivation related to rewards and punishments (extrinsic motivation with external regulation p=0.018). Amotivation showed a trend of increasing as the students got closer to graduation (p=0.057). Only 8.1% of students planned a career in primary healthcare, and 1% wished to specialize in family medicine. Conclusions This study’s findings, which indicate high levels of autonomous motivation among medical students, are of significant importance. They contribute to a comprehensive understanding of the motivation factors among medical students and young healthcare professionals in Montenegro. Moreover, they provide a basis for the implementation of strategic interventions to retain highly skilled medical professionals within the country’s workforce, thereby addressing the concerning trend of emigration among this group.
Uvod: Z vpeljavo problemskega učenja se je spremenil kontekst učenja. Z uporabo kakovostnih problemov v okviru problemskega učenja se spodbuja kritično mišljenje, skupinske interakcije, uporaba ...teorije v praksi. Namen raziskave je bil ugotoviti oceno študentov zdravstvene nege glede kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno neeksperimentalno raziskovanje, podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 196 študentov zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, t-test in korelacijska analiza. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5% tveganja. Rezultati: Povprečne ocene vseh trditev, ki so se nanašale na oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, so bile visoke ( > 4 od 5). Glede na način študija zdravstvene nege (redni, izredni študij) (t = –1,333, p = 0,558) in spol (t = 0,236, p = 0,354) ne prihaja do razlik v oceni kakovosti obravnavanih problemov. Ugotovljene so bile razlike v oceni kakovosti obravnavanih problemov glede na zaposlenost v zdravstvu (t = 2,109, p = 0,04) ter pozitivna šibka povezanost (r = 0,190, p = 0,002) med starostjo in oceno kakovosti obravnavanih problemov. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže visoko oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, s čimer se pri študentih spodbuja samousmerjeno učenje, povečuje zanimanje za učno enoto in izboljšujejo motivacija za delo, komunikacijske spretnosti ter kritično razmišljanje. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti v spremljanje vpliva problemskega učenja na učne izide ter uvedbo problemskega učenja v vse učne enote v okviru študija zdravstvene nege.
Epidemiološke razmere v Sloveniji so vplivale tudi na izobraževalni proces, saj je bilo treba del izobraževalnega in svetovalnega procesa prenesti iz predavalnice in simulacijskega kabineta v spletno ...– virtualno okolje. V študijskem letu 2020/2021 je bil tako na Oddelku za babištvo izveden pilotni projekt z naslovom Virtualna priprava na porod in starševstvo. Gre za prvi poskus načrtovanja, oblikovanja, izvedbe in evalvacije virtualnega izobraževalnega programa na področju babištva, ki so ga izvedli študenti pod mentorstvom s prisotnostjo udeležencev – bodočih staršev. Poseben izziv je bilo dejstvo, da so bili študenti babištva postavljeni v dve vlogi, in sicer v vlogo študenta in vlogo zdravstvenega strokovnjaka, ki prvič samostojno (pod mentorstvom) izvaja virtualni izobraževalni program za bodoče starše za pridobitev lastnih strokovnih kompetenc. Velik poudarek je bil namenjen evalvaciji projekta in izvedbe nastopa na način kvalitativnega raziskovanja z uporabo fokusnih skupin. Rezultati kažejo, da se študenti zavedajo pomena in zahtevnosti oblikovanja virtualnega učnega okolja. Želijo si več časa za pripravo izobraževalnega progama, več usmeritev in več možnosti za izvedbo generalke pred nastopom. Posebej izpostavljeno je bilo stresno svetovalno delo pri odgovarjanju na vprašanja bodočih staršev, ki je potekalo po končani izvedbi v živo on-line.
PDF
