Karantena je kot spopad z epidemijo prinesla transformacijo prostorsko-časovne dimenzije vsakdanjega življenja. Porušila se je fizična in družbena diferenciacija prostorov v vsakdanjem življenju ...(delo, počitek, zabava, zasebno, javno, ospredje, ozadje ...). Obenem so bili ukinjeni običajni interakcijski rituali, ko je digitalno komuniciranje potisnilo ob stran telesni vidik družbenosti in utelešeno interakcijo med ljudmi. Življenje v karanteni se tako prevladujoče dogaja v sintetičnih situacijah. Avtorji analizirajo medijske prakse »komunikativne figuracije« skupine študentov – sošolcev, pri čemer se osredotočajo na spremembo komunikacijskih praks v obdobju najstrožnjih omejitev v času epidemije v kontekstu intenzivne mediatizacije. Ugotavljajo, da je permanentna raba medijev okrepila integracije tehnologije in praks občinstvenja v vsakdanje življenje, naturalizacijo digitalne družbenosti in fragmentacijo pozornosti. To je spletna predavanja na platformi Zoom spremenilo v eno od številnih enakovrednih medijskih praks. Predavanja so tako zaradi tesne integracije v siceršnjo medijsko pro-trošnjo izgubila svojo ritualno distinktivnost in lokacijo zunaj komodificirane digitalne kulture.
Izobraževalna pot študentov medicine je dolgotrajna in zahtevna. Usklajevanje študijskih obveznosti, obštudijskih dejavnosti in skrbi za zdravje je lahko za mlade velik izziv, za katerega so ...posamezniki različno dobro opremljeni. Naš narativni pregledni članek povzema doslej znane raziskave o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in determinante zdravja ter s tem na telesno in duševno zdravje posameznika. Raziskave glede vpliva teh dejavnikov smo pridobili prek iskalnih nizov s ključnimi besedami. Ugotovili smo, da nekakovostna, nezadostna in neredna prehrana v kombinaciji s pomanjkanjem telesne dejavnosti in sedečim slogom življenja vpliva na neželene spremembe telesne sestave ter poveča tveganje za razvoj presnovnih motenj ter akutnih in kroničnih zdravstvenih težav. Zdravstvene težave dodatno poglablja tudi pomanjkanje spanja in kronični stres zaradi zahtev študija, kar lahko vodi tudi v razvoj duševnih motenj. Vse to ne prispeva le k zmanjšanju študijskega uspeha študentov, temveč tudi do zdravstvenih težav številnih mladih, ki se že na začetku svoje zahtevne kariere soočajo z njimi. V Sloveniji zaenkrat nimamo sistematičnih raziskav, ki bi omogočale oceno vpliva dejavnikov življenjskega sloga in kroničnega stresa na zdravje slovenskih študentov medicine.
Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je analizirala odnos mladih do vseživljenjskega učenja. Študija je bila izvedena na vzorcu 100 hrvaških univerzitetnih študentov različnih programov ter 100 ...dijakov srednje šole iz Opatije. Cilj študije je bil pridobiti vpogled v znanje o vseživljenjskem učenju in v odnos udeležencev do njega ter hkrati preveriti, ali pri tem obstajajo razlike med dijaki in študenti. Pri pridobivanju podatkov sta bila uporabljena dva vprašalnika, eden za dijake in drugi za študente. Rezultati so pokazali, da študenti o vseživljenjskem učenju vedo več kot dijaki ter da pri večini udeležencev obstaja zanimanje za nadaljevanje učenja v prihodnosti. Medtem ko več kot polovica dijakov vseživljenjskega učenja ne doživlja kot nujnega, je večina študentov prepričana, da je pomembno za njihovo prihodnost. V zaključku članka so podana priporočila in nakazani možni praktični nastavki raziskave.
Future nurses should possess the knowledge and competences necessary to ensure patient safety. However, little evidence is available on the way in which students learn patient safety-related ...principles over time. This study explored the progress of a cohort of Italian undergraduate nursing students as they acquired patient safety knowledge and competences from time of enrolment to graduation.
A longitudinal study carried out between 2015 and 2018 enrolled a cohort of 90 nursing students from two Italian Bachelor of Nursing Science Degree Courses at the Udine University, Italy. The students were followed-up on an annual basis and data collection was performed three times: at the end of the 1st, 2nd and 3rd years. The validated Italian version of the Professional Education in Patient Safety Survey tool was used to collect data.
At the end of the 1st year, students reported an average 4.19 out of 5 patient safety knowledge acquired in classrooms (CI 95%, 4.11-4.28), which was stable at the end of the 2nd (4.16; CI 95%, 4.06-4.26) and 3rd years (4.26; CI 95%, 4.16-4.32) and no statistical differences emerged over the years. With regard to the competences acquired in clinical settings, at the end of the 1st year the students reported an average 4.28 out of 5 (CI 95%, 4.20-4.37), which decreased significantly at the end of the 2nd year (4.15; CI 95%, 4.07-4.23; p=0.02) and increased at the end of the 3rd year (4.37; CI 95%, 4.27-4.47; p<0.01).
Nursing students' competences in patient safety issues increases over time, while their knowledge remains stable. Students are more vulnerable at the end of the 1st year, when they seem to be overconfident about patient-safety issues.
To survey university students on their views concerning the respect for autonomy of patients and the best interest of patients in relation to the withholding of resuscitation.
A cross-sectional ...survey among university students of medicine, nursing, philosophy, law and theology of the first and the final study years at the University of Ljubljana and the University of Zagreb was conducted during the academic year of 2016/2017. A questionnaire constructed by Janiver et al. presenting clinical case vignettes was used.
The survey response rates for students in Ljubljana and Zagreb were 45.4% (512 students) and 37.9% (812 students), respectively. The results of our research show statistically significant differences in do-not resuscitate decisions in different cases between medical and non-medical students in both countries. Male and religious students in both countries have lower odds of respecting relatives' wishes for the withholding of resuscitation (odds ratio 0.49-0.54; 95% confidence interval). All students agreed that they would first resuscitate children if they had to prioritize among patients.
Our study clearly shows that gender, religious beliefs, and type of study are important factors associated with the decisions pertaining to the respect for autonomy, patient's best interest, and initiation or withholding of resuscitation.
Namen: Empatija je najpogosteje omenjena človeška lastnost v odnosu do bolnika in predstavlja pomembno vrednoto v zdravniškem poklicu. Krepitev empatičnega odnosa pri študentih medicine je pogosto ...poudarjena v mednarodnih smernicah za medicinsko izobraževanje. Namen raziskave je bil validacija in adaptacija slovenske variante študentske različice Jeffersonove lestvice za merjenje empatije na vzorcu študentov prvega letnika medicine.
Uvod: Športna vadba je danes priznano sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja. V splošnem velja, da so študentje manj športno aktivni kot prejšnje generacije. V nasprotju s tem pa se mlajši ...mladostniki pogosteje vključujejo v tekmovalni šport. Cilj te raziskave je bil zato oceniti, koliko študentov je vključenih v športne klube, kako športno dejavni so študentje ne(člani) in kakšen dejanski učinek imajo športni klubi pri doseganju zadostne športne aktivnosti.
Objective: Empathy is the most frequently mentioned humanistic dimension of patient care and is considered to be an important quality in physicians. The importance of fostering the development of ...empathy in undergraduate students is continuously emphasised in international recommendations for medical education. Our aim was to validate and adapt the Slovenian version of the Jefferson Scale of Empathy- Students version (JSE-S) on a sample of first-year medical students.
First-year students of the Medical faculty in Ljubljana participated in the research. JSE-S version, a selfadministered 20-item questionnaire, was used for collecting the data. Descriptive statistics at the item level and at the scale level, factor analysis, internal consistency and test-retest reliability (two weeks after the first administration) of the JSE-S were performed.
234 out of 298 (response rate 78.5%) students completed JSE-S. The mean score for the items on the 7-point Likert scale ranged from 3.27 (SD 1.72) to 6.50 (SD 0.82). The mean score for the scale (possible range from 20 to 140) was 107.6 (from 71 to 131, SD 12.6). Using factor analysis, we identified six factors, describing 57.2% of total variability. The Cronbach alpha as a measure of internal consistency was 0.79. The instrument has good temporal stability (test-retest reliability ICC = 0.703).
Findings support the construct validity and reliability of JSE-S for measuring empathy in medical students in Slovenia. Future research is required to evaluate factors contributing to empathy.
Namen: Empatija je najpogosteje omenjena človeška lastnost v odnosu do bolnika in predstavlja pomembno vrednoto v zdravniškem poklicu. Krepitev empatičnega odnosa pri študentih medicine je pogosto poudarjena v mednarodnih smernicah za medicinsko izobraževanje. Namen raziskave je bil validacija in adaptacija slovenske variante študentske različice Jeffersonove lestvice za merjenje empatije na vzorcu študentov prvega letnika medicine.
V raziskavo so bili vključeni študentje prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Podatke smo zbrali s pomočjo študentske različice Jeffersonove lestvice - vprašalnika z 20 vprašanji, ki so ga izpolnili študentje. Naredili smo osnovno statistično analizo posameznih vprašanj, analizo celotne lestvice, faktorsko analizo ter analizo notranje konsistentnosti in časovne stabilnosti lestvice štirinajst dni po prvem izpolnjevanju.
234 od skupno 298 študentov je sodelovalo v raziskavi in izpolnilo vprašalnik. Povprečna vrednot za posamezno vprašanje na 7-stopenjski Likertovi lestvici se je gibala od 3,27 (SD 1,72) do 6,50 (SD 0,82). Povprečna vrednost celotne lestvice (mogoč razpon od 20 do 140) je bila 107,6 (od 71 do 131, SD 12,6). S faktorsko analizo smo prepoznali šest faktorjev, s katerim smo pojasnili 57,2 % celotne variabilnosti. Cronbach alfa kot merilo notranje konsistentnosti je znašal 0,79. Potrdili smo časovno stabilnost lestvice (ICC = 0,703).
Potrdili smo veljavnost in zanesljivost slovenske variante študentske različice Jeffersonove lestvice za merjenje empatije. Potrebno bo nadaljnje raziskovanje, ki bo pojasnilo dejavnike, ki prispevajo k empatiji.
Izhodišča. Tvegano in škodljivo pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem, tudi med mladimi. V Sloveniji obstajajo temeljite raziskave o pitju alkohola ...med osnovnošolci in srednješolci, medtem ko so podatki o pitju alkohola med študenti pomanjkljivi. Metode. Presečna študija. Študentje prvih letnikov rednega študija Univerze v Ljubljani, ki so prišli na obvezni redni preventivni zdravstveni pregled med oktobrom 2009 in majem 2010, so izpolnili neanonimni vprašalnik o življenjskem slogu. Ta je vseboval tudi standardizirani vprašalnik o pitju alkohola AUDIT-C ter vprašanji o kajenju in izkušnjah z drogo. Podatki so bili analizirani z multivariatnimi in večnivojskimi metodami. Rezultati. Vprašalnik je izpolnilo 7.221 študentov, 38,5 % moških in 61,5 % žensk. V zadnjem letu je alkohol pilo 87,3 % študentov. Tvegano ali škodljivo pije 23,1 % študentov. V zadnjem letu se je vsaj enkrat opilo 61,4 % študentov. Abstinentov je 11,8 %. Večji obet za tvegano in škodljivo pitje imajo študenti moškega spola, kadilci in študenti z izkušnjami z drogo. Večino variance v tveganem in škodljivem pitju alkohola pojasnimo z dejavniki na ravni študentov, razlike med fakultetami pa pojasnijo samo 2 % skupne variance. Sklepi. Študentje Univerze v Ljubljani alkohol pijejo prekomerno. Med kajenjem, izkušnjami z drogo in tveganim ali škodljivim pitjem je jasna povezava. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po pripravi ustreznega preventivnega programa, s katerim bi zmanjšali porabo alkohola med študenti
Objective: Exercise is a recognised means for improving quality of life. In general, students perform less sports activity than previous generations. In contrast, however, children’s participation in ...competitive sports has increased. The present study therefore aimed to assess how many students participate in sports clubs, how active in sports student (non)members are, and what actual effect sports clubs have on enabling sufficient sports activity.
Students (N=213) in the first year of university studies (19-20 years) were recruited for a study approved by the Slovenian Ethics Committee. They answered a questionnaire on their sports club membership and on their sports activity during organised sports training and/or in their free time. Results were statistically analysed and compared to our previous results obtained from primary and secondary school children (1).
Only 16% of students participate in sports clubs, which is less (p<0.001) than in primary and secondary school children. The average (SD) sports activity of student sports-club members is 11.7 (6.8) h/week, with students non-members being significantly (p<0.001) less active with 4.6 (3.0) h/week. Participation in sports clubs is lower (p<0.001) in female (15%) than in male (21%) students, which is similar to children.
The results of the study demonstrate that sports clubs in Slovenia are important for promoting sufficient sports activity. Namely, most of the student members participate in sports activity more than the recommended 1 h/day and are more than two times more active than their peers. Females, however, participate less often in sports clubs, which calls for further attention.
Uvod: Športna vadba je danes priznano sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja. V splošnem velja, da so študentje manj športno aktivni kot prejšnje generacije. V nasprotju s tem pa se mlajši mladostniki pogosteje vključujejo v tekmovalni šport. Cilj te raziskave je bil zato oceniti, koliko študentov je vključenih v športne klube, kako športno dejavni so študentje ne(člani) in kakšen dejanski učinek imajo športni klubi pri doseganju zadostne športne aktivnosti.
V raziskavo, ki jo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, so bili vključeni študentje (N=213) prvega letnika univerzitetnih študijev (19-20 let). Izpolnili so vprašalnik o svojem članstvu v športnih klubih ter o svoji športni aktivnosti med organiziranimi športnimi treningi in/ali v svojem prostem času. Rezultate smo statistično analizirali in jih primerjali z rezultati predhodne raziskave, izvedene med osnovnošolci in srednješolci (1).
Le 16% študentov je bilo včlanjenih v športne klube, kar je manj (p<0,001) kot med osnovnošolci in srednješolci. Povprečna (SD) športna aktivnost študentov članov športnih klubov je bila 11,7 (6,8) h/teden; študentje nečlani so bili s 4,6 (3,0) h/teden značilno (p<0,001) manj aktivni. Študentke (15%) so v športne klube vključene redkeje (p<0,001) kot študenti (21%), kar je podobno kot pri mlajših mladostnikih.
Rezultati raziskave kažejo, da so športni klubi v Sloveniji pomembni pri spodbujanju zadostne športne aktivnosti, saj je večina študentov članov športno aktivna več kot priporočeno 1 h/dan in je tako več kot dvakrat aktivnejša od vrstnikov nečlanov. Dekleta so v nasprotju s fanti v športne klube včlanjena redkeje, kar si zasluži nadaljnjo analitično obravnavo.
PDF
