Risbe iz stockholmskih arhivov Martina Malešič
Acta historiae artis Slovenica,
01/2021, Letnik:
26, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Arhitekta France in Marta Ivanšek se v slovenski arhitekturni zgodovini pogosto omenjata kot »ambasador- ja« švedske kulture, ki sta iz Skandinavije v slovenski prostor prinesla vrsto za napredek ...stanovanjskega standarda ključnih modelov, na primer urbanistično idejo nizko-goste stanovanjske zazidave (naselje Murgle v Ljubljani), skandinavski sistem moderne laboratorijske kuhinje (SVEA) ter tečaje Barva in oblika. Švedsko izkušnjo arhitektov Ivanšek omenjajo številni raziskovalci povojne slovenske arhitekture, vendar področje še ni bilo podrobno raziskano in predstavljeno. Prispevek prinaša vpogled v leta, ki sta jih Ivanška preživela v Stockholmu. S pomočjo primarnega gradiva iz stockholmskih arhivov, lastnih zapisov arhitektov in korespondence poskuša rekonstruirati njuno bivanje in delo v Stockholmu.
Švedski pisatelj Hjalmar Söderberg (1869–1941) je svetovno cenjen zaradi svojih leposlovnih del, manj znane pa so njegove poznejše študije v zgodovini religije, v katerih je pretresal drzne ...rekonstrukcije in interpretacije svetopisemskih dogodkov. Od trojice njegovih religioloških monografij se osredotočam na prvenec, Jahvejev ogenj (Jahves eld, 1918). Vodilna teza o Mojzesovi zgodbi, ki jo prinaša protagonist Markel, se glasi, da so bili nadnaravni dogodki na gori in ob njenem vznožju v Drugi Mojzesovi knjigi, ki jim je izraelska množica prisostvovala zgolj od daleč, v resnici scensko dognana in spektakularna oblika prvobitnega, predjudovskega bogoslužja, ki je bilo doma na tem prostoru. Ogenj, dim in bobnenje, ki v svetopisemskem besedilu spremljajo božje prihode, naj bi bili kratko malo spektakel za množico, te »posebne« učinke pa naj bi Mojzes in njegovi nasledniki dosegali z uporabo neke vrste smodnika. V zadnjem delu prispevka osvetljujem avtorjevo vpetost v njegov čas in tedanje duhovno-intelektualne premike ter njegov odnos do religije, kakor se kaže v nekaterih njegovih leposlovnih delih.
Cilj je ovoga članka kroz povijesni pregled prikazati politički sustav Kraljevine Švedske, koji se ubraja među najstabilnije na svijetu. Švedska je politika tijekom većeg dijela demokratske povijesti ...bila obilježena nadmetanjem dvaju blokova: lijevim kojega su predvodili socijaldemokrati i desnim ili građanskim kojega je predvodila Stranka umjerenih. Ta je tradicionalna podjela na dva bloka prekinuta 2010. kad je stranka Švedskih demokrata, koja je nastala iz ekstremističkih desničarskih pokreta, prvi put ušla u Riksdag. Njihovo prerastanje u parlamentarnu stranku te susljedni rast do treće, a 2022. do druge najveće parlamentarne stranke može se smatrati najvećim potresom suvremene švedske politike. Ovo je istraživanje usredotočeno na nastanak i uspon Švedskih demokrata, te način na koji su na neko vrijeme poremetili tradicionalni dvoblokovski sustav. Na temelju njihova stranačkog programa, političkog postupanja, reakcija čelnika drugih stranaka, te društvenih previranja koja su dovela do tako snažnog porasta, razmotreno je može li se smatrati da su se Švedski demokrati preobrazili u srednjostrujašku konzervativnu stranku, te može li se pretpostaviti da se švedska parlamentarna politička pozornica ponovno vratila u okvire dvoblokovskog nadmetanja.
Copublished with the Vidal Sassoon International Center for the Study of Antisemitism, this study asks if the European Union (EU) has the capacity or the will to counter antisemitism. The desire to ...counter antisemitism was a significant impetus toward the formation of the EU in the twentieth century and now prejudice against Jews threatens to subvert that goal in the twenty-first.The European Union, Antisemitism, and the Politics of Denialoffers an overview of the circumstances that obliged European political institutions to take action against antisemitism and considers the effectiveness of these interventions by considering two seemingly dissimilar EU states, Austria and Sweden.
This examination of the European Union's strategy for countering antisemitism discloses escalating prejudice within the EU in the aftermath of 9/11. R. Amy Elman contends that Europe's political actors have responded to the challenge and provocation of antisemitism with only sporadic rhetoric and inconsistent commitment; this halfhearted strategy for countering anti-Semitism exacerbates skepticism toward EU institutions and their commitment to equality and justice. This exposition of the insipid character of the EU's response simultaneously suggests alternatives that might mitigate the subtle and potentially devastating creep of antisemitism in Europe.
The author offers a new approach insofar as scholarly considerations of the EU's attempts to combat racism rarely focus on antisemitism, while scholarship on antisemitism rarely considers the political context of the European Union.
Razvoj e-knjige kao novog fenomena u nakladničkoj industriji od globalne je važnosti. Iako se najviše pozornosti pridaje tržištu engleskog govornog područja, s tvrtkom Amazon.com kao ključnim ...igračem, implikacije pojave e-knjige razvidne su na mnogim tržištima i na mnogim jezicima. Nakladništvo se do pojave e-knjiga moglo opisati kao sustav u kojemu su autori isporučivali tekstove nakladnicima, koji su iste tekstove vrednovali, uređivali, tiskali i distribuirali posredstvom knjižara i knjižnica sve do individualnih čitatelja. Takav se proces uobičajio od Gutenbergova vremena i traje posljednji 550-ak godina. Otkriće tiska pomičnim slovima također je primjer tehnološke prekretnice, koja je s vremenom dokinula sustav umnažanja knjiga prepisivanjem. Slično tome, potencijal e-knjige je raskidanje s uobičajenim praksama proizvodnje, distribucije i korištenja autorskog teksta, što je već postalo razvidno kroz sljedeće procese. Prvo, fenomen samostalnog objavljivanja djela postaje ozbiljna konkurencija tradicionalnom nakladništvu. Drugo, nakladnici usmjeravanjem na e-knjige mogu ostvariti veće uštede u troškovima tiska i distribucije, a stječu i mogućnost izravne prodaje knjiga kupcima posredstvom vlastitih mrežnih stranica. Treće, navedeni će razvoj dodatno smanjiti broj neovisnih knjižara, a taj je proces već otpočeo pojavom online knjižarstva. Četvrto, zahtjevi korisnika rezultiraju problemima s kojima se suočavaju knjižnice kada je riječ o organizaciji kolekcija e-knjiga i njihovu korištenju. Naposljetku, ponašanje čitatelja se mijenja budući da uređaji koji omogućuju čitanje e-knjiga postaju sve brojniji i jeftiniji. Samo bi osoba posve sigurna i pouzdana u predviđanju budućnosti mogla predvidjeti daljnji razvoj, ali jasno je da će e-knjige prouzročiti supstancijalne promjene u proizvodnji, distribuciji i korištenju knjige – a mnoge od tih promjena bi mogle biti iznenađujuće.
When using and comparing land cadastral data in the framework of different land administration systems at the international level, it must be acknowledged that there are common known facts and ...definitions relating to the registration of land or real property. With deeper study, it is soon evident that the historic development of the country or even region, together with the legal framework in the field of real property registration and management strongly influence the basic functions of land cadastre, and for this reason there is often missing knowledge on the unique features of land cadastres in the particular country or region. The purpose of this article is neither the comparison of land cadastral systems regarding the level of adoption of information technology, nor a demonstration of approaches for maintenance of land cadastre. The main focus is on the influence of information technology on the development of graphical subsystems of land cadastres in Austria, Denmark, Sweden and Slovenia. The establishment and improvement of digital cadastral maps are emphasized. The final remarks are meant as the comparison of Slovenian system of land cadastre layer with the experiences in the selected countries ; Pri uporabi in primerjavi podatkov zemljiškega katastra v okviru sistema zemljiške administracije na mednarodni ravni se pogosto meni, da obravnavamo splošno znana dejstva in definicije, povezane z registracijo zemljišč oziroma nepremičnin. Toda pri podrobnejši obravnavi hitro spoznamo, da so zgodovina, razvitost države ali celo regije ter zakonodaja na področju evidentiranja in upravljanja nepremičnin zelo vplivali na osnovne funkcije v sistemu zemljiškega katastra. Tako se pogosto srečujemo s pomanjkljivim znanjem o posebnostih zemljiškega katastra v posamezni državi ali regiji. Namen članka ni primerjati posameznih katastrskih sistemov glede stopnje informatizacije ali prikazati načine vzdrževanja zemljiškega katastra. V prispevku je obravnavan vpliv informacijske tehnologije na razvoj grafičnih podsistemov zemljiškega katastra, s poudarkom na vzpostavitvi in izboljšavi digitalnih katastrskih načrtov v primerljivih državah: v Avstriji, na Danskem, Švedskem in v Sloveniji. Primerjava zakonodaje ter upravljanja digitalnih katastrskih načrtov v izbranih državah z zemljiškokatastrskim prikazom v Sloveniji je podana v zadnjem delu članka
Švedska je u, hobsbawmovski rečeno, „dugom“ 19. stoljeću prešla veliku
transformaciju od prijašnje ratoborne države iz vremena Gustava II. Adolfa i
Karla XII., do miroljubive zemlje kojoj je jedini ...cilj bio očuvati mir i prosperitet
za svoje stanovnike. Iako je još za vrijeme trajanja Krimskoga rata, sredinom
19. stoljeća, Švedska već iskazala svoju neutralnost prema svim sukobima, tek
je u Prvome svjetskom ratu njezina neutralnost došla do izražaja. Na svoj je neutralni način pomagala Njemačkome Carstvu, najviše u trgovinskom pogledu.
U razdoblju između dvaju velikih svjetskih ratova Švedska se okrenula svojim
susjedima i trgovala s njima. Pribojavala se rastućega nacionalsocijalizma u
Njemačkoj i snažnoga komunizma u Sovjetskome Savezu. Početkom Drugoga
svjetskog rata Švedska je, ne želeći sudjelovati u nadolazećem sukobu, ponovno
proglasila svoju neutralnost. Međutim, Švedska nije bila toliko neutralna jer je
u nekoliko navrata prekršila svoju neutralnu politiku. Osim humanitarne intervencije u Zimskom ratu, pomogla je Njemačkoj prevesti svoje vojnike i ratnu
mašineriju do Finske. Ovu „pomoć“ Njemačkoj možemo pripisati agresivnoj
vanjskoj politici Njemačke te prijetnji ratom ako Švedska ne pomogne Njemač-
koj. Na kraju je ipak trgovinskim sankcijama pomogla poraziti Njemačku i samim time osloboditi cijelu Europu nacističkoga jarma.
Prispevek se posveča švedski situaciji, njeni politiki multikulturalizma in ožje, odnosu do priseljencev, ter kako se vse to odraža na razmerah v izobraževanju, s poudarki na ravni osnovne šole. ...Osnovni okvir prispevka predstavlja razprava o politiki multikulturalizma na Švedskem, ki naj bi udejanila pravičnejše odnose in se pri tem povezuje z ideologijo egalitarizma in antirasizma. Vse to se odraža tudi na temeljnih načelih, ki postavljajo okvire izobraževalnih programov in se na različne načine udejanjajo v praksi. V nadaljevanju nas bo torej zanimala sama švedska situacija, njena politika multikulturalizma in ožje, odnos do priseljencev, ter kako se vse to odraža na razmerah v izobraževanju, s poudarki na ravni osnovne šole. Za pričujočo razpravo je pomembno leto 1975, ko je parlament sprejel resolucijo s tremi glavnimi načeli politike do priseljencev: enakost (jämlikhet), svoboda izbire (valfrihet) in partnerstvo (samverkan). Enakost v življenjskem standardu. Svoboda izbire kot pravica priseljencev, da se sami odločijo, ali bodo ohranili svoj jezik in kulturo ali bodo sprejeli švedskega in švedsko identiteto ali oboje hkrati. Partnerstvo, kot partnerstvo med priseljenskimi skupnostmi in državo. Sprejeti principi so povzročili nekatere spremembe na inštitucionalni ravni. V povezavi z omenjeno razpravo omenimo le izobraževanje, kjer so bile spremembe povezane z načelom svobode, ki med drugim zagotavlja tudi ohranjanje izvornega jezika. Ta pravica naj bi se v bodoče izvajala v okviru javnega izobraževanja. Temeljni princip švedskega izobraževalnega sistema je, da morajo imeti vsi otroci in mladi enake možnosti za dostop do javnega šolstva ne glede na etnično pripadnost, kraj bivanja, socialni in ekonomski status. Enakopravno izobraževanje mora biti zagotovljeno v vseh tipih šol in po celi državi. Javno osnovnošolsko izobraževanje je na normativni ravni zavezano sledečim glavnim načelom: - Enak dostop do javnega izobraževanja. - Ekvivalentnost v izobraževanju. - Znanje in veščine. - Demokratične vrednote. - Enakopravnost in nasprotovanje neenaki obravnavi. Učencem, ki doma govorijo drug materni jezik in ne švedski, mora biti zagotovljen izbor predmeta 'materni jezik' in tako omogočeno, da svoj jezik razvijajo, nadgrajujejo ter postanejo bilingvalni in da spoznavajo izvorno kulturno dediščino. Materni jezik lahko izberejo kot alternativo za drug tuj jezik (takoj za angleščino, ki je prvi obvezni tuj jezik), kot del individualnega izbora učenca ali zunaj šolskega časa. Učenje maternega jezika zunaj šolskega časa in rednega programa osnovne šole je omejeno na sedem let. Ta omejitev ne velja za otroke pripadnike narodne manjšine, torej velja predvsem za otroke priseljencev. Sama izvedba pouka, kraj in čas, sta se skozi čas z različnimi zakoni spreminjala, ves čas pa so materni jezik poučevali učitelji, ki so jih izbrale švedske inštitucije. Za svoje delo so bili plačani od švedske države, točneje občine. Učitelji so morali za poučevanje nujno pridobiti kompetenco (behörighet). Kandidat je moral imeti ustrezno izobrazbo iz domovine (učiteljišče, pedagoško gimnazijo, višjo pedagoško šolo ali univerzo) in najmanj šest terminov prakse v švedski šoli po najmanj 15 učnih ur tedenske obveze ali dokončano Višjo šolo za učitelje- smer materni jezik na Švedskem. Tudi za odrasle priseljence, ki so prišli v sedemdesetih, je bil organiziran tečaj učenja švedskega jezika. Tečaji so bili tudi v plačanem delovnem času. Priseljenci so imeli pravico do 700 ur brezplačnega tečaja švedskega jezika. Pozneje se je možnost spremenila v nujnost. Za izvedbo so bile odgovorne občine. V devetdesetih letih imajo vsi novi priseljenci pravico do brezplačnega učenja švedskega jezika, ki se ga tretira kot 'švedščina kot drugi jezik' ali 'švedščina za priseljence'. Poteka v okviru izobraževanja za odrasle. Prav tako se priseljenci lahko učiljo jezik v inštitucijah, ki so od občine pridobile dovoljenje za to (npr. slovenska društva).
V prispevku skušam odgovoriti na vprašanja: kako je potekal proces izoblikovanja skupne (kompromisne) politike na ravni EU, katera področja migracijske politike (v širšem pomenu) postavlja politika ...EU državam članicam kot zavezujoča, katera le kot priporočljiva, kakšne so podobnosti in razlike med izbranimi nacionalnimi migracijskimi politikami po drugi svetovni vojni, ali so bila zaradi dogovorov na ravni EU potrebna prilagajanja posameznih nacionalnih politik, katerih in kakšne so bile te spremembe? Pri tem se osredotočam na primerjavo med Nemčijo, Francijo in Švedsko, ki so po drugi svetovni vojni na različne načine urejale migracijsko situacijo, danes pa se zaradi dogovorov na ravni EU v nekaterih vidikih približujejo, medtem ko širša migracijska situacija še vedno ostaja v pristojnosti nacionalnih politik. Na teh področjih se na ravni EU države samo dogovarjajo o smernicah in želenih držah, ki naj bi se uveljavile po posameznih državah, v posameznih (nacionalnih) migracijskih politikah. Dogovori in sporazumi med državami članicami EU, sprejeti in zavezujoči na meddržavni ravni, se navezujejo predvsem na regulacijo novega priseljevanja in gibanja prebivalcev, ki živijo v posameznih članicah, po celotnem prostoru EU. Pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz teh dogovorov, lahko delimo v tri skupine: pravice za državljane članic, dogovori o dotoku nove delovne sile iz držav nečlanic in (ne)pravice ostalih prebivalcev nedržavljanov. To so priseljenci, ki živijo in delajo v državah članicah in v tem času še niso pridobili državljanstva ene od držav EU, torej so državljani nečlanic EU in imajo dovoljenje za bivanje in delo. Temelji schengenskega pravnega reda so se izoblikovali že sredi osemdesetih let. Maastrichtska pogodba, kasneje dopolnjena z Amsterdamsko, uvaja volilno pravico ter vrsto socialnih pravic in pravic iz dela. Amsterdamska pogodba in Evropski svet v Tampereju sta prinesla dogovore, ki so od članic EU zahtevali prilagoditve na področjih, povezanih z državljanskimi pravicami in nacionalno suverenostjo. V EU je od polovice devetdesetih let naprej velik poudarek na vzpostavljanju skupnega prostora in s tem na redefiniciji meja ter postavitvi razlike med t. i. notranjimi in zunanjimi mejami. Koncept evropskega državljanstva je še dodatno poudaril razlike. Kljub poenotenju stališč in državnih strategij držav članic EU na (i)migracijskem področju ključna vprašanja o pogojih življenja priseljencev ostajajo na ravni nacionalnih politik. Zgodovinsko pogojene razlike med državami članicami so še vedno velike, čeprav po drugi strani ne smemo spregledati sprememb, do katerih je prišlo v posameznih državah prav zaradi pritiskov skupnih dogovorov na ravni EU.
SI: Komasacija zemljišč za namen gradnje je pomembno orodje za urejanje in razvoj površin, predvidenih za gradnjo, tako v razvitih državah (kot so Nemčija, Francija, Japonska) kot v državah v razvoju ...(predvsem države vzhodne Azije, kot so Tajvan, Južna Koreja,Kitajska, Nepal). Postopek se lahko uporablja za urejanje zemljiško-lastniških struktur na površinah, predvidenih za gradnjo, kakor tudi pri revitalizaciji degradiranih urbanih območij. Komasacijo zemljišč za namen gradnje poznamo tudi v Sloveniji. V prispevku je predstavljena primerjava vsebin in načinov izvajanja komasacije zemljišč za namen gradnje med Nemčijo, Francijo, Finsko, Švedsko, Japonsko in Slovenijo. Na podlagi primerjave so izbrani kazalniki, ki so podlaga za vrednotenje vsebine in načina izvedbe komasacijezemljišč za namen gradnje v Sloveniji v primerjavi s predstavljenimi tujimi praksami. V sklepu so strnjene ugotovitve o vsebini komasacije zemljišč za namen gradnje v Sloveniji v primerjavi z analiziranimi tujimi državami in podane usmeritve za nadaljnje delo.EN: Urban land readjustment is an important tool for urban land management and development, both in developed countries (such as Germany, France, and Japan) as well as in developing countries (especially in the East Asian countries like Taiwan, South Korea, China, Nepal). The procedure can be used as regulation ofproperty and other building-land related rights as well as for redevelopment of degraded urban areas. Urban land readjustment is also known in Slovenia. In the article, the comparison of the content and types of urban land readjustment in Germany, France,Finland, Sweden, Japan, and Slovenia is presented, providing the basis for the selection of indicators, used for the evaluation of land readjustment content and procedure in Slovenia and in the international context. In the conclusion, the key findings of our evaluation of Slovenian land readjustment are summarized, basedon comparison with selected foreign practices, and some guidelines for future work are given.
PDF
