V članku obravnavam pet zasebnih pisem, ki so bila najdena v Egiptu in so nastala med 3. in 4. st. po Kr.: P. Bour. 25, PSI X.1161, P. Oxy 12.1492, PSI III.208 in PSI IX.1041. Ta pisma lahko z veliko ...mero gotovosti pripišemo krščanskim avtorjem. V prid tej identifikaciji govorijo zlasti uvodne in sklepne formulacije ter raba nomina sacra. Iz pisem Sotasa, ki je bil verjetno oksirinški škof v drugi polovici 3. st., lahko razberemo tudi nekaj potez cerkvene organizacije v tem obdobju. Poleg tega pozornost posvečam tudi tistim pravopisnim in slovničnim značilnostim jezika obravnavanih dokumentov, ki odstopajo od jezikovnih norm klasičnega obdobja in nam do določene mere nudijo vpogled v to obdobje zgodovine grškega jezika.
V škofovski galeriji v reprezentančnih prostorih gradu Seggau je razstavljenih 58 dopasnih portretov sekovskih škofov. Portretna galerija je bila prvič omenjena v in- ventarju, ki je bil spisan ...leta 1675, v času škofa Venclja Viljema Hofkirchna (1670–1679). Portreti so bili prvo- tno nameščeni v prostoru, imenovanem velika dvorana (großer Saal) ali škofova soba (Bischofszimmer). Okrog leta 1830 je mogoče škofovo sobo locirati v prvo grajsko nadstropje. Med letoma 1835 in 1867 so portrete prenesli v dve sobi v drugem nadstropju, kjer so še sedaj. Vzor za škofovsko portretno galerijo so bile freske v škofovski kapeli samostana Seckau, ki jo je zasnoval škof Martin Brenner. Galerija je primerljiva z drugimi škofovskimi portretnimi galerijami v Salzburgu, Augsburgu, Dillin- genu, Kroměřížu in Šentandražu (danes v Mariboru). Paradigmatični za portretne galerije so trije temeljni koncepti: tradicija, nasledstvo in memoria.
21. novembra je sklenil življenjsko pot dr. Jožef Smej, upokojeni mariborski škof in častni občan Mestne občine Maribor. Njegovo delovanje je bilo obsežno in vsestransko, saj se je poleg škofovske in ...duhovniške službe ukvarjal tudi s pesnjenjem, pisateljevanjem, prevajanjem in preučevanjem cerkvene zgodovine. Bil je odličen latinist in poznavalec madžarskega jezika. Zanimal se je za kulturno preteklost in za življenje ljudi, ki so stoletja med Muro in Rabo ohranjali slovenstvo in vero. Njegova bibliografija obsega več kot 150 enot, med katerimi prevladujejo samostojne knjižne publikacije. Znanstvene razprave je najpogosteje objavljal v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Zgodovinskem časopisu, Slavistični reviji in drugih zbornikih. Dr. Smej je med ljudmi veljal za modrega, blagega, srčnega in zaupanja vrednega človeka.Na Laško je bil zelo navezan. V družbi dekana g. Jožeta Horvata se je rad povzpel na Hum in v zavetju starodavnega župnišča prevajal Gajšnikovo Topografijo, dragocen zgodovinski vir za naše območje (nimamo podatka, ali je delo v celoti prevedel). Večkrat je tudi posedel v čitalnici laške knjižnice in iskal zahtevnejše prevode v latinsko-slovenskem slovarju.Leta 1997 je predaval na temo Sv. Martin in Laško v laški knjižnici ob martinovem. Prispeval je tudi uvodne besede za zgibanko, ki je povezala prireditve v kraju ob tem prazniku. Takrat je pisal tudi o kronogramu, ki se nahaja pod levom ob vhodu v cerkev sv. Martina in se v slovenskem prevodu glasi: Zunaj svetišča ležim in ga stražim. Razmišljanje je zaključil s sledečimi besedami: “Za Laško lahko rečemo podobno kot za večno mesto Rim: Dokler bo lev stražil svetišče sv. Martina, bo stalo tudi mesto Laško.“Dr. Smej je v samozaložbi izdal tudi več knjig z naslovom Kronogrami skozi čas. Kronogrami so napisi, v katerih je letnica kakega dogodka označena v samem besedilu z velikimi rimskimi črkami. Omenjene knjige so hitro pošle, saj je tovrstna literatura redka, njega pa so že od mladih let zanimali kronogrami, zapisani večinoma v latinščini po cerkvah in drugih stavbah, nekaj pa jih je sestavil tudi sam. V izboru kronogramov, ki so izšli leta 2009, so obravnavani tudi primeri iz laške cerkve.Še letos spomladi je dr. Smej za publikacijo Rečiška lepotica avtorice Bože Herek strnil svoje spomine na rečiško cerkev v obliki kronograma. Pred 20 leti je bil namreč tudi posvečevalec prve blaženemu Antonu Martinu Slomšku posvečene cerkve v Sloveniji. Zasledimo pa ga lahko tudi v dokumentarnem filmu, ki ga je o rečiški cerkvi posnel TV Krpan.Laščanov se nas je dr. Smej skozi leta dotaknil, s svojo izobraženostjo, skromnostjo ter naklonjenostjo do kraja in njegovih prebivalcev. Kot takšnega se ga bomo tudi radi spominjali ter se vračali k njegovi človeški in ustvarjalni zapuščini.Prispevala: Gabrijela PiršFotografija je last Knjižnice Laško
Fotografija je nastala 23. maja 1938, ko se je na Radovici pri Metliki odvijal zakrament sv. birme. Na fotografiji je v belo oblečena, z venčkom rožic na glavi, učenka 1. razreda na Radovici, ...sedemletna Martina Rus (kasneje por. Vukšinič) iz Boldraža pri Metliki. Pozdravlja in izroča šopek birmovalcu škofu Gregoriju Rožmanu. V prvi vrsti stojita učitelj (z metuljčkom) in učiteljica (s klobučkom). Če se ozremo k stopalom birmancev vidimo, da so nekateri bosi, tudi za obleči nekateri niso imeli, kar je odraz takratnih težkih časov, ko sta bila v ospredju revščina in pomanjkanje.Fotografijo je prispevala in jo hrani Vida Plut (Martinina hči).
PDF