Reja krav molznic po etoloških načelih SENICA, Metoda; ŠTUHEC, Ivan; REZAR, Vida
Acta agriculturae slovenica,
06/2001, Letnik:
78, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V čredi 34 krav molznic smo za opazovanje izbrali 11 krav rjave in 4 krave lisaste pasme, rejene v dveh različnih tehnologijah. V prvem načinu reje so bile krave stalno privezane na Grabnerjevih ...navezih (hlevska reja), v drugem, ki je bil podoben prvemu, pa so bile krave vsak dan za 7 ur spuščene na pašnik (pašna reja). Krave v pašni reji so imele daljši čas žretja, manjšo pogostost pitja in krajši čas prežvekovanja in mirovanja v primerjavi s hlevsko rejo. Kljub krajšemu času mirovanja so krave na pašniku pogosteje legale kot v hlevski reji. Večjo pogostost leganja na pašniku je možno pripisati lažjemu leganju in vstajanju na nedrseči travni ruši in neomejeni možnosti gibanja. Pogostost blatenja in mokrenja je bila v pašni reji večja kot v hlevski, še posebej v uri pred izpustom na pašnik. To kaže na vznemirjenje živali, ki so komaj čakale, da gredo iz hleva na pašnik. V pašni reji je bila večja pogostost lizanja drugih krav in lizanja samih sebe. Pomanjkanje možnosti za nego telesa so krave v hlevski reji nadomestile s pogostejšim očohavanjem ob hlevsko opremo.
V raziskavo je bilo vključenih 46 960 prasitev pri svinjah pasme švedska landrace (SL) in large white (LW) ter F1 križankah teh pasem, liniji 12 (SL x LW) in liniji 21 (LW x SL). S ponovljivostnim ...modelom živali smo analizirali število rojenih in število živorojenih pujskov od prve do šeste zaporedne prasitve. Razliko med posameznimi genotipi smo obravnavali v obliki parametrov križanj. Proučevali smo maternalne komponente: aditivni maternalni vpliv, maternalni heterozis in aditivni vpliv stare matere, ki so bile obravnavane kot neodvisne spremenljivke. Prispevek aditivnega maternalnega vpliva k razliki med pasmama (SL-LW) je bil večji za število živorojenih (0,36) kot za število rojenih pujskov (0,09). Oceni maternalnega heterozisa, ki pojasnjujeta odstopanje linij od povprečja pasem, sta za število rojenih pujskov 0,69 in 0,72 za število živorojenih pujskov v gnezdu. Razlika med linijama (SL x LW-LW x SL) je zanemarljiva (0,06 za rojene in –0,03 za živorojene pujske).
Na fotografiji brat moje stare mame, Francelj, pozira s konjem. Najverjetneje je bila fotografija posneta doma na kmetiji (z ledinskim imenom) pr G’šč.
V raziskavi smo uporabili podatke o 643 357 meritvah dnevnih meritev za količino mleka in vsebnosti beljakovin ter maščob pri 29 150 kravah slovenske črno bele pasme. V datoteko sorodstva smo dodali ...še 12 173 živali. Meritve so bile opravljene od marca 1986 do julija 1998. Model je vključeval sezono telitve, starost ob telitvi in stadij laktacije kot sistematske vplive ter naključne vplive črede, stalnega okolja in živali. Vpliv črede je pojasnil skoraj četrtino celotne variabilnosti za količino mleka in malo manj kot desetino za obe lastnosti vsebnosti. Delež variance za vpliv čreda je za količino mleka 0,23, za vsebnost maščobe 0,06 in za vsebnost beljakovin 0,09. Podoben vpliv ima za vse tri lastnosti stalno okolje, saj delež variance znaša za količino mleka 0,23, za vsebnost maščobe 0,07 in za vsebnost beljakovin 0,11. Dednostni delež za količino mleka je 0,20, za vsebnost maščobe 0,22 in za vsebnost beljakovin 0,25. Z uporabo tega modela v praksi bi že mlajšim živalim z manjšim številom meritev ali celo brez njih napovedali plemenske vrednosti. S tem bi skrajšali generacijski interval. Ob uvedbi tega modela v praksi je primerno preveriti ekonomske teže in proučiti korelacije med opazovanimi lastnostmi.
Ocenjevanje energijske vrednosti mrve BABNIK, Drago; VERBIČ, Jože; ŽNIDARŠIČ, Tomaž
Acta agriculturae slovenica,
12/2001, Letnik:
78, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Z in vitro metodo, ki temelji na plinu razvijajočem se pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom, smo ocenili vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) 100 vzorcem mrve zbranimi v letih 1999 in 2000. ...Vrednosti smo primerjali z ocenami, pridobljenimi z običajnimi postopki ocenjevanja NEL v slovenskih laboratorijih, to je na podlagi kemične sestave ter prebavljivostnih koeficientov iz preglednic ali ob pomoči regresijskih enačb iz literature. Ugotovili smo, da so na podlagi preglednic DLG (1982) ocenjene vsebnosti NEL v mrvi odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za –0,22±0,35 MJ NEL kg–1 sušine (SS). Ocene na podlagi novejših DLG (1991) preglednic so odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za 0,25±0,31 MJ, na podlagi DLG (1997) za 0,20±0,33 MJ ter na podlagi enačb GfE (1998) za 0,16±0,33 MJ NEL kg–1 SS. Ocene z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994) so v povprečju odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za 0,01±0,33 MJ NEL kg–1 SS. Regresijska analiza je pokazala, da so vse ocene sistematično odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti. Za ocenjevanje manj kakovostnih vzorcev mrve z ekstenzivnih travnikov, ki vsebujejo manj kot 5,2 MJ NEL kg–1 sušine, priporočamo uporabo starejših nemških preglednic (DLG, 1982), za bolj kakovostne vzorce mrve (> 5,2 MJ NEL) pa so primernejše novejše preglednice (DLG, 1997) in uradne nemške enačbe (GfE, 1998). Povprečni vzorci s slovenskih kmetij so ocenjeni najbolj točno z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994). Za vse ocene so bila značilna razmeroma velika povprečna posamična odstopanja (0,27–0,32 MJ kg–1 SS) od in vitro ocenjenih vrednosti. Največja posamična odstopanja so presegla 1 MJ kg–1 SS. Predlagali smo nove enačbe za ocenjevanje vsebnosti presnovljive energije in NEL v mrvi. Ugotovili smo, da je mogoče s temi enačbami odstopanja od in vitro ocenjenih vrednosti zmanjšati za 10 do 50 %. Nepojasnjenim odstopanjem, ki znašajo v povprečju približno 0,2 MJ NEL kg–1 SS, se z uporabo klasične weendske analize ne moremo izogniti.
Kot je bilo v času po II. svetovni vojni povsem običajno, je tudi celjska družina Škoflek na Cigonci (Hudinja), kjer je bila nekoč opekarna, danes pa celjski Center Merkator in stadion Petrol, ...gojila kokoši, zajce in prašičke. Mali Marjan je z veseljem pomagal staršem pri krmljenju živali. A ko je prišel čas zimskih kolin, ki so se ga domači zelo veselili, je bil to zanj predvsem žalosten dogodek. Dobrote zimskih kolin, ki so bile za vse zelo cenjene, njemu niso nič dišale. »Ne, svojega »pujska« pa že ne bom jedel«, je dejal!
Mali, triletni Marjanček Škoflek (danes moj predragi mož) je na hudinjskem travniku, kjer je danes Opekarniška ulica s stanovanjski bloki, v času velike leta 1952 noči muziciral na harmoniki in z ...velikim veseljem »strašil« njihove domače kokoške in zajčke.
