Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega ...prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni – v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.
The study of quality of urban life involves both an objective approach to analysis using spatially aggregated secondary data and a subjective approach using unit record survey data whereby people ...provide subjective evaluations of QOL domains. This book provides a comprehensive overview of theoretical perspectives on QOUL and methodological approaches to research design to investigate QOUL and measure QOL dimensions. It incorporates empirical investigations into QOUL in a range of cities across the world.
Članek namenja pozornost odzivu prebivalstva na okoljske probleme v Šaleški dolini in Zasavju. Osnova raziskave je bil vprašalnik, s katerim smo anketirali 1395 prebivalcev obeh regij. Glavni cilj ...prispevka je ugotoviti intenziteto obremenjenosti okolja, kot jo vidijo anketirani in primerjava odzivov na okolje in okoljske probleme med prebivalci obeh regij. Prebivalci Šaleške doline so do onesnaževanja zelo kritični in so s svojim okoljem večinoma zadovoljni (62,4 %). V Zasavju so prebivalci s svojim okoljem manj zadovoljni (39,5 %), tudi zaradi tega, ker je njihovo okolje glede na slovenske razmere še vedno nadpovprečno obremenjeno.
PDF