V prispevku je predstavljen izvor dveh izbiblijskih frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njun razvoj v slovenskem knjižnem jeziku od 16. stoletja do sodobnega časa. Frazema ...druži veliko podobnosti, vendar sta se v slovenskem jeziku rabila zelo različno. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je podoba ljuljke med pšenico pogostejša od ločevanja zrnja od plev, vendar v drugačni obliki od danes uveljavljenega frazema. V kasnejših obdobjih je frazem ločiti zrnje od plev bistveno pogostejši in tvori več variant, kar potrjujeta tako prisotnost v slovarjih kot korpusna analiza.
Prispevek kot drugi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1576 do 1603. Temu je ...dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z informacijo o njihovi digitalni dostopnosti.
Prispevek kot prvi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1550 do 1575. Temu je ...dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z informacijo o njihovi digitalni dostopnosti. Temeljni namen prispevka je vzpodbuditi nadaljnje evidentiranje izvodov že znanih del, morda pa tudi odkritje kakega od treh zaenkrat izgubljenih del slovenskih protestantskih piscev.
Gašper Žitnik (ca. 1535–1585) je doktoriral iz obojega prava na dunajski univerzi. Bil je palatinski grof, svetovalec notranjeavstrijske vlade in pomembna politična osebnost v obdobju kranjske in ...štajerske protireformacije. Kot stric škofa Tomaža Hrena (1560–1630) je močno vplival na njegovo vzgojo, izobraževanje in kariero. V mladosti se je priložnostno ukvarjal s pesnjenjem, vse svoje življenje pa je zbiral knjige ter vanje zapisoval različne podrobnosti, ki se nanašajo na njegov študij, življenje in delo. Prispevek podaja pregled Žitnikovih knjig, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, s poudarkom na tistih, ki vsebujejo pomembnejše Žitnikove rokopisne zabeležke in pripise nekaterih njegovih sodobnikov. Odkritja skozi tovrstne sekundarne podatke dopolnjujejo dosedanja dognanja o Žitnikovem življenju in delu ter razkrivajo nekaj podrobnosti o njegovih bralnih navadah oziroma njegovem odnosu do knjig.
Reprodukcija psalma S. Krelja iz 16. stoletja iz faksimila Trubarjeve pesmarice. Knjižico z naslovom “Eni psalmi, ta celi catehismus, inu tih vegshih gody, stare inu noue kerszhanske peisni, od P. ...Truberia, S. Krelia, inu od drugih sloshene, druguzh popraulene inu pobulshane” so natisnili pri tiskarju Ulrichu Morhartu v Tubingenu do srede maja leta 1567. Publikacija je vsebovala katekizem, psalme in krščanske pesmi v slovenskem jeziku, ki so jih peli ob najpomembnejših praznikih. Pesmarica je ena najredkejših knjig iz obdobja začetkov slovenske književnosti v 16. stoletju. Ohranila se je v enem samem, a nepopolnem izvodu. Doktor Mirko Rupel jo je odkril leta 1951 v knjižnici župnišča St. Mang v Kemptenu, kjer je deloval njen avtor.