Grof Krsto (Kristofor) Frankapan sa suprugom Apolonijom Lang je za trajanja uzništva u Veneciji pripremio i dao 1518. tiskati Njemačko-rimski brevijar u kojem se nalaze i njihovi obiteljski grbovi. ...Krstina nećakinja, Katarina Frankapan, je u suradnji sa svojim ispovjednikom Nikolom Dešićem priredila 1560. molitvenik Raj duše u kojem je otisnut grb istovjetan Krstinom u Njemačko-rimskom brevijaru. Tijekom restauratorskih i konzervatorskih radova devedesetih godina 20. st. na crkvi Rođenja Blažene Djevice Marije u Sveticama kraj Ozlja, otkrivene su freske nastale oko 1541., na kojima su i tri grba istovjetna onima frankapanskim u molitvenicima. Heraldičari, povjesničari, jezikoslovci i povjesničari umjetnosti nisu uspijevali razriješiti donja polja tog četvorenog grba...
The main part of the monography ('Proto-Slavic Masculine i-Nouns in Slovenian Literary Language of the 16th Century') is the analyze of the reflexes of Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender ...in Slovenian literary language of the 16th century.The Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender in Slovenian literary language of the 16th century can reflect as nouns of o-stem masculine, i-stem feminine, i-stem masculine (gospod “sir”, ljudje “people”, partly also, pot “path”), u-stem (circumflected monosyllables), a-stem and in the plural mixed i-stem and o-stem (masculine) or mixed i-stem and o-stem (miš ˮmouseˮ) declension. Mostly the reflexes of i-stem declension are limited to individual case form and are not reflected in the overall paradigm. There is the increased conservation of i-stem declension in plural while in the singular the transition to o-stem patterns is larger.
Hrvatska franjevačka provincija sv. Ćirila i Metoda od 2011. godine sustavno obrađuje građu svojih knjižnica, ponajprije najvrjednije zbirke, prema međunarodnim standardima (ISBDM) primjenom ...suvremenih informatičkih i komunikacijskih tehnologija. Time su podatci o toj građi odmah nakon obrade dostupni javnosti u elektroničkome, mrežno dostupnome katalogu Provincije (http://193.198.235.162). Zbirka stranih rijetkih knjiga 16. stoljeća
u knjižnici Franjevačkoga samostana sv. Petra apostola u Cerniku je brojem jedinica (22), odnosno naslova (29) malena, ali svojim sadržajem zanimljiva i predstavlja svojevrsnu rijetkost. Ovaj rad donosi katalog te zbirke i komentare uz najzanimljivije naslove. U zbirci se uz filozofsko-teološku građu (sv. Grgur, papa, sv. Augustin, sv. Bonaventura, H. Savonarola, A. da Moneglia, Pelbartus de Temesvar, Petrus Lombardus, Duns Scot) i priručnike za
propovjedi (F. Diez, S. Cigni) posebno ističe građa povijesnoga karaktera (A. de Guevara, T. Costo), kao i klasično djelo o govorništvu što ga je napisao poznati njemački humanist i
teolog (ideolog) reformacije Philipp Melanchton. Zanimljivi dio zbirke je građa iz područja medicine i farmacije (Oribasii Sardiani Synopseos ad Eustathium filium lib. Nouem..., Paris, 1554.; Petri Andreae Matthioli Senensis medici, Commentarii in sex libros Pedacii
Dioscoridis Anazarbei...,Venezia, 1565.). Neki primjerci građe iz ove zbirke imaju u bibliografskome opisu poveznicu s digitaliziranim oblikom istoga naslova u nekoj od europskih knjižnica, čime je korisniku omogućen, u nedostatku digitaliziranoga primjerka iz ove knjižnice, uvid u sadržaj toga naslova. Zbirka stranih rijetkih knjiga 16. stoljeća u knjižnici Franjevačkoga samostana u Cerniku je još jedno svjedočanstvo višestoljetne duhovne i kulturne tradicije slavonskih franjevaca, maloga mjesta Cernik i Hrvatske, zemlje bogate europske kršćanske kulture i uljudbe.
Avtor obravnava Oratio ad principem et senatum Venetum, ki jo je govoril član kranjske plemiške družine Janž Ravbar (Ioannes Rauber, pomotoma natisnjen kot Rebler) leta 1507 pred dožem in beneško ...Sinjorijo. Tja je bil poslan v delegaciji, ki jo je tja napotil cesar Maksimilijan I. Govornik naj bi v nastopnem govoru pridobil beneško republiko, da bi dovolila cesarju prehod s številnim oboroženim spremstvom čez svoje ozemlje na poti na kronanje v Rim, še posebej pa, da bi se odrekla zvezi s Francozi in sklenila novo zavezništvo s cesarjem. Gre za lep primer skrbno zasnovane in spretno formulirane, retorično ambiciozne ciceronske oracije renesančnega diplomata. Posebej zanimiv je odstavek s hvalnico Germanov, ki se za razliko od tedanje tradicije ne sklicuje na Tacitovo Germanijo, temveč s citati iz Cezarja slavi sočasne Germane, zlasti Maksimilijana I. in Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda v antitezi z (neimenovanimi) Galci-Francozi. Dodana sta edicija latinskega teksta in slovenski prevod.
Trubarjev sodobnik Hieronymus Megiser je iz več razlogov vreden, da se ga spominjamo v Trubarjevem letu 2008. Izmed njegovih knjig, ki jih je izdal ob koncu šestnajstega in na začetku sedemnajstega ...stoletja, sta zelo pomembna njegova slovarja in Koroška kronika, v tem prispevku pa naj bosta posebej predstavljeni knjegovi knjigi pregovorov in očenašev v različnih jezikih, med njimi tudi v slovenskem. Obe sta znani, vendar bi zaslužili večjo pozornost.
V besedilih 16. stoletja lahko prvikrat odkrivamo zakonitosti besedotvornega sistema knjižne leksike. V slovarski obliki izdan besedotvorni popis prevodov vseh biblijskih besedil slovenskih ...protestantov (2006) je omogočil izčrpen popis pridevniških tvorjenk. Z jezikoslovno analizo smo ugotavljali najbolj produktivne tvorbene postopke in modele, večjo ali manjšo frekvenco tvorjenk v besedilih in konkurenčna razmerjaa med besedotvornimi variantami. Ob podpori sobesedila smo ugotavljali besedotvornopomenske kategorije tvorjenih pridevnikov.
Prispevek na začetku zastavlja nekaj teoretičnih vprašanj o konceptu eno- in večjezičnosti. Nato obravnava vlogo Matija Vlačića Ilirika kot pobudnika za premišljevanje vloge teh konceptov v zvezi z ...utemeljevanjem vernakularjev kot jezikov, ki so primerni za knjige. V tem kontekstu na podlagi besedila analizira eno najpomembnejših vprašanj, ki jih Vlačić zastavlja. Gre za legitimnost narodnega jezika kot knjižnega in možnost razumevanja besedila, kije oblikovano v drugem jeziku ali v drugem časovnem obdobju.
Primož Trubar je tudi oče slovenskega pisanja. Slovenski knjižni jezik je zapisoval s samo petimi samoglasniškimi črkami (a e i o u), zvočnike z u/v, i/j, m, n, l, mehčanij l in n ni zaznamoval, jih ...je pa večkrat nakazoval z e namesto za ya l in nm trdi l je včasih pisal na koncu besede z dvema ll. Nezvočniki so mu delali težave na koncu besede (prim. jezik pisan kot jezig), pri števniških besednih zvezah je bil neizenačen glede ujemanja in vezave. Rabil je preveč prevaetih besed in kalkov iz nemščine, je pa varoval individualnost slovenskega jezika nasproti nemščini in hrvaščini.
V prispevku smo analizirali črkopis v prvih tiskanih knjigah v cirilici (1491-1525), med katere spadajo tudi knjige slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki so bile natisnjene nekoliko ...kasneje v tiskanrni v Urachu (med letoma 1561 i 1563).
Protestantski neknjižni slovarji ob sopomenkah izkazujejo tudi protipomenke: a) z izborom iztočnic v krajšem slovarskem besedilu (Kreljeva Otročja Biblija, 1566), b) z izborom primerov v slovnici ...(Zimske urice, 1584), c) z izborom iztočnic v registrih v Dalmatinovem prevodu Peterih Mojzesovih knjig (1578) in Biblije (1584). Protipomenke niso posebej označene. Na zavestno navajanje v Zimskih uricah verjetno kaže raba dvopičja med primeroma ali slovarska ureditev, saj se pri protipomenskih parih tako kot pri sopomenskih poruši abecedni red. Sopomenke nimajo tujejezičnih ustreznic, protipomenke pa imajo latinsko ali nemško ustreznico. Prevladujejo raznokorenski protipomenski pari. Izbor predpon za tvorbo istokorenskih protipomenskih parov je zelo omejen.
PDF
