U radu se prikazuje studentsko razdoblje života Milana pl. Šufflaya, odnosno razdoblje od akademske godine 1897./1898. do 1900./1901., kada je studirao povijest i geografiju na Filozofskom ...(Mudroslovnom) fakultetu Kr. Sveučilišta Franje Josipa I. u Zagrebu. Na temelju izvora iz Arhiva Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, kao i nekih dokumenata iz Šufflayeva osobnog fonda u Hrvatskom državnom arhivu, te fonda ispitne komisije za profesore srednjih škola, može se rekonstruirati njegov studij u Zagrebu, kolegiji i profesori koje je pohađao, završni ispiti, kao i ocjene i mišljenje njegovih profesora za vrijeme studiranja.
The paper takes the descriptions of the urban noble families from the novel Posljednji Stipančići (The Last Stipančićs) by Vjenceslav Novak as a starting point of its historiographical analysis. ...After a short historical framework is presented, which is supplemented by descriptions given by V. Novak, the paper also briefly looks at the issue of the struggle for the Croatian language, although it deals mostly with the analysis of the historical foundation of the characters and action using exact and precise quotations from actual historical reality. In the end, the Cadastral registers from the State Archives in Zagreb that are also compared with the statements cited in the work are presented.
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture
Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v ...slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture