Članek na podlagi analize arhivskega gradiva predstavlja doslej neraziskano področje nacističnega plenjenja umetnostne dediščine na Gorenjskem med drugo svetovno vojno s poudarkom na ...organizaciji dela in glavnih akterjih. Zaradi obsežnosti tematike prepušča identifikacijo in analizo zaplenjenih predmetov umetnostne dediščine za prihodnje raziskave. Vrzeli v dokumentih in v samem razumevanju procesa zapolnjuje s študijo primera, ki razkriva, kako so postopki potekali v praksi – osredotoča se na transfer inventarja iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah, ki so jo Nemci januarja 1942, po bitki v neposredni bližini vasi, požgali, pred tem pa iz nje odstranili opremo, del katere je pogrešan še danes.
Povezava med mitom o Antigoni in slovenskimi povojnimi izvensodnimi poboji, ki jo je odmevno opredelil Tine Hribar v filozofskih in političnih spisih iz druge polovice osemdesetih let, se v kontekstu ...slovenske literarne zgodovine in komparativistike najpogosteje pojavlja v interpretacijah Antigone Dominika Smoleta. Pričujoči članek, ki zasleduje stoletno slovensko recepcijo antigonskega mita med letoma 1875 in 1974 - od njegove prve pojavitve v slovenskem jeziku do prve eksplicitne upodobitve slovenskih konfliktov iz časa 2. svetovne vojne skozi njegovo prizmo -, pokaže, da je literarna povezava med tem mitom in osrednjo zgodovinsko travmo tega prostora bistveno širša od Smoletove slovite drame.
Military vocabulary and the vocabulary of war are part of specialized as well as general lexicon. Such language was present in Slovene even before the creation of the Slovene army in 1991. In this ...context the systematic development of military terminology was left to enthusiastic individuals. Due to the lack of terminological reference works, the creation of military vocabulary was in the hands of people who experienced military service and war, as well as writers and translators. But can literature present a reliable source for terminological research? We also try to answer this question. Our research is focused on the lexis concerning war, the denomination of military functions and ideologies in the context of the Second World War as they appear in the French original and Slovene translation of Bienveillantes (The Kindly Ones) by J. Littell (2006, 2010). Its war lexis is compared to that of some Slovene original works and translations concerning the Second World War. In addition, the monolingual corpus Gigafida is taken into account and the question of the (in)stability of prescriptive norms of Slovene is discussed.
This is a meditation on memory and on the ways in which memory has operated in the work of writers for whom the Holocaust was a defining event. It is also an exploration of the ways in which fiction ...and drama have attempted to approach a subject so resistant to the imagination. Beginning with W. G. Sebald, for whom memory and the Holocaust were the roots of a special fascination, Bigsby moves on to consider those writers Sebald himself valued, including Arthur Miller, Anne Frank, Primo Levi and Peter Weiss, and those whose lives crossed in the bleak world of the camps, in fact or fiction. The book offers a chain of memories. It sets witness against fiction, truth against wilful deceit. It asks the question who owns the Holocaust - those who died, those who survived to bear witness, those who appropriated its victims to shape their own necessities.
Fotografija je del fotoalbuma z naslovom Aus meiner Pettauer Zeit. Njegova lastnica je bila nemška administratorka (Beki S. Böhm?), ki je med drugo svetovno vojno službovala na Ptuju. Fotografija je ...nastala leta 1942, ko je g. Reischek, uslužbenec tretjega rajha iz Dunaja, obiskal Ptuj. Reischek stoji v sredini, desno od njega je lastnica fotalbuma (B. Böhm?). Fotografija je bila posneta v Halozah (nem. Kolos).Fotoalbum je danes v lasti zasebnega zbiralca Borisa Bavdeka iz Apač na Dravskem polju.
Na fotografiji so vojaki med drugo svetovno vojno. Marko Bajuk (roj. 1913), iz Železnikov, stoji na sredi.Fotografijo je prispeval Franc Nemanič z Rakovca.
Pesmi je napisal Anton Kolman v Nemčiji med 2. svetovno vojno. Družina Kolman je živela tudi v Brezini, kjer so bile pesmi najdene na knjižni polici. Kako so prišle tja, ne moremo ugotoviti.
Fotografija je nastala poleti 1945 blizu železniške postaje na Češkem. Izgnanci čakajo vlak, ki jih bo odpeljal nazaj v domovino Slovenijo. Na sliki je tudi družina Gregl iz Orešja (Bizeljsko).
Fotografija je nastala leta 1942 v okolici Radeč. Prikazuje skupino mladih deklet, ki so jih Nemci odpeljali na prisilno delo na eno od kmetij v okolici Radeč. Lastnika kmetije so okupatorji ...izgnali.Dekle na sredini je Angela Frčec iz Apač na Dravskem polju. Ob nastanku fotografije je bila stara 19 let. Za dekleti stojita nemški vojak in uradnik, ki je kmetijo upravljal.Fotografija je last zasebnega zbiralca Borisa Bavdeka iz Apač na Dravskem polju.
Leto 1945 je bilo leto obnove porušene domovine. Tudi članice Antifašističnih žena (AFŽ) iz Straže so se vključilev obnovo. Fotografija je nastala pri obnovi ceste Straža – Dolenjske Toplice, na ...Gradišču.
PDF
