Uvod: Pitje alkoholnih pijač je med mladostniki v Sloveniji in tudi drugod po svetu zelo velik problem. Največ mladih pije alkoholne pijače predvsem v obdobju adolescence. Namen raziskave je bil ...predstaviti uživanje alkohola med študenti zdravstvene nege, ki je tudi sicer vse pogostejši problem v sodobnem načinu življenja. Metode: Anketiranje je potekalo v prvi polovici leta 2015 med študenti rednega študija zdravstvene nege 1. stopnje. V raziskavi je sodelovalo 217 študentov. Uporabljeno je bilo priložnostno vzorčenje. Uporabili smo osnovno deskriptivno statistiko in kvantitativno raziskovalno metodologijo s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Rezultati: Med anketiranimi se je v izbiri najpogostejših alkoholnih pijač pokazala statistično pomembna razlika (p = 0,000) glede na spol, saj moški posegajo bolj po pivu, ženske bolj po žganih pijačah. Prav tako je razlika po spolu prisotna v opitosti, saj so bili moški v zadnjih 30 dneh pred anketiranjem statistično značilno bolj pogosto opiti kot ženske (p = 0,000). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov raziskave je razvidno, da več kot polovica anketiranih študentov zdravstvene nege tvegano pije alkoholne pijače. Raziskava nakazuje, da bolj tvegano pijejo študenti moškega spola. Pridobljeni podatki nakazujejo potrebo po obsežnejši raziskavi o uživanju alkohola med slovenskimi študenti.
Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi ...znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
El objetivo del presente estudio es comprender la relación entre el uso problemático del WhatsApp entre jóvenes adolescentes y la mediación parental. El auge del uso del teléfono móvil entre los ...jóvenes es motivo de preocupación, especialmente entre los propios padres y madres. La literatura sugiere que los progenitores disponen de cierto margen de maniobra a partir de distintas estrategias parentales (mediación parental) para maximizar los beneficios de la tecnología, y reducir sus posibles riesgos, sin ser suficientemente analizadas en el caso del uso problemático del móvil y sus aplicaciones. Por este motivo, este estudio examina tres distintas estrategias de mediación parental (restrictiva, modelado y estimulación) y su posible impacto en el uso problemático del WhatsApp. Para ello, se empleó una muestra de 1.144 estudiantes de 13 y 14 años durante tres cursos académicos (2015-2018) en 17 colegios de 7 provincias españolas. Una de las novedades del estudio es el uso de las voces de los adolescentes para comprender la mediación parental de sus padres. Los resultados muestran una relación entre el nivel de mediación restrictiva y un uso problemático de WhatsApp. Además, el número de móviles que han gozado los estudiantes, así como si los padres cenan con el móvil durante la cena también tiene una relación positiva con el uso problemático de WhatsApp. Estos resultados son útiles para entender un uso responsable del teléfono móvil, así como para orientar a padres sobre el uso problemático de WhatsApp entre adolescentes.
PDF
