Prispevek predstavlja dopis zdravnika Karola Pečnika iz Aleksandrije. Leta 1897 je izšel v treh številkah goriškega lista Soča 1897 in se v veliki meri dotika slovenskih izseljenk v Egiptu, tako ...imenovanih aleksandrink. Pečnikov odnos do izseljevanja ni a priori negativen in moralno obtoževanje v nasprotju z drugim takratnim časopisnim ukvarjanjem z aleksandrinkami pri njem ni v prvem planu. Njegova glavna skrb je (narodno zavedna) ženska, ki je v tujem, mestnem okolju v veliki nevarnosti, da uide z narodnega sita. Njegov dopis priča, da so bile ženske kot pomemben element zamišljanja naroda v stiku s tujerodnim elementom – na mejah narodnega telesa – potencialna nevarnost za kontaminacijo naroda.
Besedilo osvetljuje zgodovinsko umeščenost ženskega migrantskega dela – aleksandrinstva na območju Goriške; predstavlja umetniške, znanstvene in muzejske posege v prezentacije in reprezentacije tega ...fenomena v zadnjem desetletju; poudarja aktivno vlogo posameznic in posameznikov pri rekreiranju spomina na izkušnje aleksandrink in njihovo kulturno dediščino. Po letu 2005 so se v ustvarjanje in interpretiranje spomina na aleksandrinke intenzivno vključili njihovi potomci, družinski člani ter prebivalci širšega lokalnega prostora. Bistvo vseh dejavnosti so osebna pričevanja in pripovedi, zbrane z biografsko ali narativno metodo. Zaradi njih se današnje razumevanje aleksandrink bistveno razlikuje od tistega pred letom 2005, ko je prevladoval diskurz moralnega obsojanja. Besedilo postavi tudi vprašanje, kakšen je vpliv avtentičnih zgodb aleksandrink na njihovo kulturno dediščino na lokalni in nacionalni ravni.
Tomšičev roman Grenko morje (2002) in zbirka kratke pripovedne proze Južni veter (2006) prikazujeta različne usode aleksandrink, vendar sta skorajda vsem likom skupna dojemanje bistva lastne ...identitete preko odnosa do telesa in razpetosti med grehom in pokoro. Reprezentacije aleksandrinstva kot fenomena, ki naj bi povzročil moralni propad žensk, so v navedenih delih prisotne na več ravneh: v naslovu, zasnovi literarnih oseb, pripovednih postopkih, temah in motivih, podobju, jeziku in govoru književnih likov.
Ze v Slikah iz Italije je razvidna zenska perspektiva, se bolj je o?itna v v pro- znem potopisu Popotni spomini (1884), v katerih je pisateljica znova ozivila po- tovanje po Italiji. Tudi to delo ...uvede navdusenje nad potovanjem, pisateljica pise o nepopisnem veselju, ki jo je bolj kot kdajkoli poprej prevzelo, ko se je odpravila na pot po Italiji. Ob?utek sre?e, da ji je dano potovati, izrazi v delu se nekajkrat in s tem izpri?uje, da zelja po potovanju pri zenskah ni ni? manj mo?na kot pri moskih. Pisatelji?ina zenska perspektiva se razkriva v komentarjih o osebah, ki ji prekri- zajo pot; se posebno ob ve?kratnih beznih sre?anjih z zakonskim parom, mlado, lepo zeno ter bledim in nerazpolozenim mozem, ki se ponavljajo kot vodilni motiv. Cveto?o zeno poimenuje pripovedovalka »poveretta« in na koncu se ji razkrije, da je kontesa, ki se ni poro?ila iz ljubezni. Zensko perspektivo izraza tudi prikaz popo- tne dogodivs?ine, ko se pripovedovalki zazdi, da je v nevarnosti, in vzlikne: »Bog pomozi boje?im zenskam, ki bi utegnile voziti se same v tako nespretno ustvarjeni diligenci!« (peSjak 1884: 614) Zof ka Kveder je v svojih pismih in literarnih besedilih izoblikovala podobo spre- hajalke, ki se svobodno sprehaja po evropskih prestolnicah, opazuje uli?no zivljenje in iz njega ?rpa navdih za literarno ustvarjanje.22 S tem je presegla tradicionalne meje med »moskimi« in »zenskimi« prostori, med urbanimi (tujimi) in ruralnimi (doma?imi) toposi. S tem, ko je za literarno prizoris?e uporabila prestolnico, je v svoja besedila vpisala moderne reprezentacije zenskosti. Najbolj inovativna je prav z ze omenjenim likom sprehajalke, transgresijo lika flâneurja, ki se je izoblikoval v drugi polovici 19. stoletja in utelesal nov na?in zivljenja v modernih mestih, pred- vsem v parizu.23 Ze v ?lanku Praga je krasna pono?i, kadar sije mesec, sem opozorila na pisatelji?ina pisma Ivanu Cankarju, v katerih je belezila sprehode po Pragi, tako podnevi kot pono?i. Pisala mu je o tem, kako se v?asih pono?i izmuzne iz kavarne, da lahko sama pohaja po mestu, kako se ji velikokrat kdo pridruzi, kako v preprostih ljudeh vzbudi zeljo po pripovedovanju. Zof ka Kveder v tem pismu nastopa hkrati kot sprehajalka in kot mimoido?a, saj njen pogled prestreze moski, ki se prav tako kot ona pono?i sprehaja po praskih ulicah. Toda od svojih predhodnic se ni razlikovala le po tem, da je sama pohajala naokrog pono?i, ampak predvsem po tem, da ni ve?, kakor Baudelairova »passante« mol?e?a, skrivnostna figura, ampak vedra pripovedovalka zgodb, ki vzbudi celo v grobem ali zdolgo?asenem spremljevalcu zeljo po pripovedo- vanju (mihurKo PoniZ 2007: 52). Lik sprehajalke je pisateljica prikazala predvsem v nemskih besedilih: v kratki pripovedi Ich und meine Ziele (1899) pise o tem, kako jo sprehod po bernskih ulicah inspirira za literarno ustvarjanje, sprehajanje je, ?e upo- rabimo sintagmo angleske raziskovalke lika flâneurja, mobilno ustvarjanje ( BoWlBy 1992: 28). Na podoben na?in je Zof ka Kveder dozivljala tudi bavarsko prestolnico München, ki jo je bralcem Agramer Tagblatt predstavila s svojim dozivljanjem mesta in ne z dokumentiranjem znamenitosti v njem.
PDF