Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, za katero oboleva vse večje število ljudi po vsem svetu. Je najpogostejši vzrok za demenco (pri 50–80 % vseh primerov) in ...obenem tudi najhujša oblika demence, za katero so značilne kognitivne in vedenjske motnje pri ljudeh, večinoma starejših od 65 let. Patogeneza bolezni še ni popolnoma pojasnjena. Obstaja več hipotez, ki vključujejo kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov ter načina življenja. Glede na začetek bolezni lahko bolezen opredelimo kot obliko z zgodnjim začetkom, običajno pred 65. letom starosti, in obliko s poznim začetkom, običajno po 65. letu starosti. Redka oblika bolezni z zgodnjim začetkom je povezana z mutacijami v genu za amiloidni prekurzorski protein ter v genih za presenilin 1 in 2. Genetski dejavnik tveganja za nastanek bolezni s poznim začetkom je prisotnost alela ε4 za apolipoprotein E. Za nastanek oblike s poznim začetkom obstaja več vzročnih hipotez: a) holinergična hipoteza, b) amiloidna hipoteza, c) hipoteza o hiperfosforilaciji proteina tau, č) hipoteza o mitohondrijski kaskadi, d) vnetna hipoteza, e) nevro-vaskularna hipoteza, f) hipoteza o kovinskih ionih ter g) hipoteza limfnega sistema. Poleg tega obstajajo tudi presnovni in drugi dejavniki tveganja za nastanek Alzheimerjeve bolezni, med katere sodijo: zvišana raven holesterola v krvi, debelost, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, motnje spanja idr. Kljub velikemu številu raziskav etiopatogeneza do danes še ni dokončno pojasnjena, prav tako ne poznamo zdravila, ki bi preprečilo nastanek bolezni ali ustavilo njeno napredovanje. Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni trenutno temelji na farmakološkem zdravljenju, ki poteka na osnovi doslej znane etiologije bolezni. Veliko obeta tudi imunoterapija z antiamiloidnimi protitelesi.
Uvod: Ustrezen odnos, splošna in strokovna znanja ter razumevanje vloge strokovnjakov, ki delajo s starejšimi osebami, lahko pripomorejo k odpravljanju stereotipov in prispevajo h kakovostni ...obravnavi starejših oseb. Namen raziskave je bil proučiti odnos do dela s starejšimi osebami, znanje o njem in njegovo dojemanje ter povezanost naštetega z izobraževanji zaposlenih v domovih za starejše.Metoda: Izvedena je bila kvantitativna eksplorativna raziskava na populaciji izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe (n = 266) v 13 domovih za starejše v Sloveniji. Podatki so bili zajeti z že razvitimi merskimi instrumenti (FAQ-R, POWP, ASD, ADKS). Raziskava je bila izvedena v obdobju med junijem in avgustom 2017. Podatki so bili obdelani z opisno in bivariantno statistiko.Rezultati: Test FAQ-R je pokazal 65,2 % uspešnost anketirancev, ki se je povečala z večanjem stopnje izobrazbe (p < 0,001). Pri 7,8 % anketirancev je bil ugotovljen negativni odnos do starejših oseb. Na ADKS-testu je bilo zbranih 64,9 % možnih točk (s = 14,86); dosežek se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe (p < 0,001) in starost anketirancev (p = 0,022).Diskusija in zaključek: Splošno znanje o starejših osebah in staranju je pomanjkljivo; stopnja znanja o Alzheimerjevi bolezni je zadovoljiva, a se niža z nižanjem izobrazbe. Raziskava opozori na pomen številnih medsektorskih ukrepov, ki so odziv na potrebe dolgožive družbe. Področje je odprto za nadaljnje raziskovanje in razvoj novih instrumentov, ki bodo omogočili vzročno raziskovanje.
Izhodišča: Kljub jasno postavljenim merilom s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, po katerih lahko pričnemo zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, se v praksi pojavljajo mnoge dileme: ...kdaj pričeti in predvsem kdaj zaključiti zdravljenje, kolikšen naj bo odmerek, ali je zdravljenje sploh učinkovito in zato smiselno.Zaključki: V Sloveniji čedalje več bolnikov in/ali njihovih svojcev poišče pomoč v začetnih stadijih demence, vendar pa si bo kljub temu še naprej potrebno prizadevati za boljšo obveščenost in izobraževanje laikov pa tudi strokovnih delavcev. Pravilna diagnoza je temelj uspešnega zdravljenja. Zgodnja diagnoza Alzheimerjeve bolezni ni vedno enostavna zaradi vpliva telesnih bolezni, duševnih motenj ter iatrogenih ??? vzrokov upada spoznavnih sposobnosti. V pomoč so lahko merila za klinično diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Ob tem se pogosto srečujemo s klinično slabo opredeljenim področjem mešane etiologije vaskularne demence in Alzheimerjeve bolezni. V prispevku so opisane lastnosti in pomanjkljivosti uporabe priporočenega Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti. Zdravljenje naj bi, ob upoštevanju meril Zavoda za zdravstveno zavarovanje, začeli čim prej. Prekinitev zdravljenja je prepuščena individualni presoji posameznika, smiselna pa je zaradi izraženosti neželenih učinkov, ob pomanjkanju učinkovitega delovanja in v poznem stadiju bolezni.
PDF
