V besedilih 16. stoletja lahko prvikrat odkrivamo zakonitosti besedotvornega sistema knjižne leksike. V slovarski obliki izdan besedotvorni popis prevodov vseh biblijskih besedil slovenskih ...protestantov (2006) je omogočil izčrpen popis pridevniških tvorjenk. Z jezikoslovno analizo smo ugotavljali najbolj produktivne tvorbene postopke in modele, večjo ali manjšo frekvenco tvorjenk v besedilih in konkurenčna razmerjaa med besedotvornimi variantami. Ob podpori sobesedila smo ugotavljali besedotvornopomenske kategorije tvorjenih pridevnikov.
V prispevku se dodatno pomensko in formalno utemeljuje več kot sto petdeset let stara Curtiusova in Sonnejeva povezava pide. geografskega termina srednjega spola +mori- (v psl. *mor'e, lat. mare ...) ...z glagolskim korenom *mer- 'umirati'.
Prispevek vzorčno prikazuje možnosti vraščanja anglicizmov v slovenski besedotvorni sistem na podlagi paberkovalno zbranega gradiva v netradicionalni in k afektaciji težeči uporabi jezika mladih na ...spletu ter pri ustvarjanju publicističnih priložnostnic.
Pri nekaterih metonimičnih pomenih je mogoče ugotavljati skladnost znotrajleksemskih medpomenskih razmerij z razmerji med propozicijskimi sestavinami. Spodbuda za tovrstno tipologiziranje metonimične ...samostalniške večpomenskosti ne glede na prisotnost besedotvornega pomena izhaja iz teorije Ju. D. Apresjana, ki obravnava večpomenskost oziroma pomenotvorje znotraj široko pojmovanega bvesedotvorja.
V prispevku je na podlagi pomensko! razčlemb poljskih in slovenskih tvorjenk predstavljena primerjava funkcij predpone w(e)-, v- v glagolskih tvorjenkah. Prikazani so načini tvorjenja teh glagolov in ...pomen, ki ga vnaša predpona, osvetljena pa so tudi formalno-pomenska razmerja, nastajajoča med poljskimi in slovenskimi motiviraninmi glagolo in njihovimi predstavami.
V razpravi je predstavljena besedotvorna tvorba samostalniških terminov z besedotvorno podstavo iz samostalnika. Ugotavljali smo tvorbene postopke in modele. Znotraj besedotvornopomenskih kategorij ...smo po produktivnosti tvorbe in pogostosti rabe razvrščali enakofunkcijske obrazilne morfeme terminoloških tvorjenk od srede 16. do srede 19. stoletja. Kombinirali smo sinhroni in diahroni metološki pristop.
Prispevek obravnava morfološko zgradbo opisnega deležnika na -l v slovenščini s poskusom natančne opredelitve morfosintaktičnega pomena obrazila -l. Članek zagovarja tezo, da je to obrazilo kot ...slovarska enota glede časovnosti in aspektualnosti morfosintaktično neoznačeno in je vstavljeno na deležniško mesto v skladnji zamo zato, ker druga, morfosintaktično bolj specifično označena deležniška obrazila na to mesto ne morejo biti vstavljena.
