Pri Slovenski matici je izšla imenitna knjiga izbranih pisem italijanskega pesnika Francesca Petrarce, ki je po svoji vsebini, številnih aluzijah ter idejnih odvodih v okviru antičnega izročila za ...ljubitelje književnosti in humanizma prava poslastica. Prevajalca Anja Božič in Brane Senegačnik sta pripravila posrečen izbor iz sicer obsežne zbirke Petrarcovih pisem domačim oziroma prijateljem (Rerum familiarum libri), ki sta ga razdelila na tri dele: Prijateljem, V spodnji svet, kjer gre za antične avtorje, ter pisma V zgornji svet, namenjena Petrarcovim sodobnikom.
Peter Pavel Vergerij starejši Anja Božič
Keria: Studia Latina et Graeca,
01/2020, Letnik:
21, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Komedija Paulus je prva ohranjena humanistična komedija. Izraz zaznamuje dramska besedila, ki so začela nastajati v začetku 14. stoletja, njihova produkcija pa je vrhunec dosegla sredi 15. stoletja. ...Napisana so v latinščini, realistično slikajo dogodke iz vsakdanjosti in obravnavajo (pretežno slabe) moralne vrednote v sodobnosti. Snov zajemajo iz sočasnega meščanskega, pogosto univerzitetnega in študentskega okolja, od koder so najpogosteje izhajali tudi avtorji in bralstvo. Kot zgled še vedno služijo motivi klasične, predvsem rimske komedije, vendar pa so ti motivi zgolj osnova, ki jo povezuje povsem izvirno tkivo, vezano na sodoben kontekst. Ta je pogosto bliže novelistični in satirični tradiciji, zaplet in razplet pa izražata jasen moralistični nauk.
Homerske himne v slovenščini Šinigoj, Boris
Clotho (Ljubljana, Online),
09/2021, Letnik:
3, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Integralni komentirani prevod Homerskih himn, ki jih zdaj prvikrat lahko beremo v slovenskem jeziku, je sredi prevladujočega trivialnega slovstva in pojemajočega duha v slovenski kulturi nedvomno ...izjemen dosežek tako na področju navdihnjenega oživljanja antičnega izročila kot tudi subtilnega ohranjanja in negovanja zbornega poetičnega jezika. V njem izpričuje osupljiv prevajalski talent in redko dovzetnost za religiozno intonacijo grških himničnih poezij, ki se sicer slogovno vpisujejo v Homerjevo epsko izročilo, najmlajša generacija klasičnih filologinj in filologov, ki so smelo zastavili skupni prevajalski projekt pod mentorstvom profesorja in urednika izdaje Braneta Senegačnika, tudi avtorja poglobljenih spremnih besedil ≫Homerske himne: mostovi med ljudmi in bogovi≪ in ≫Misteriji, ki so za zmeraj ostali misteriji≪.
Prispevek se ukvarja z romanom sodobnega slovenskega pisatelja in dramatika Petra Božiča (1932–2009). V središče postavlja travmatično vojno izkušnjo, izkušnjo smrti in vprašanje oblikovanja ...identitete ob veliki travmi literarnih oseb, pri čemer ima spomin v pripovednem svetu Petra Božiča temeljni pomen. Predstavljena so pisateljeva pripovedna besedila, čemur sledi poglobljena interpretacija romana Očeta Vincenca smrt s temeljnimi motivno-tematskimi, stilnimi in jezikovnimi poudarki. Zatem se avtorica posveti podrobnejši predstavitvi spomina dečka Ana ter identitete literarnih oseb. Ugotavlja, da v romanu prevladujeta preplet individualnega in kolektivnega spomina ter odsotnost identitete zaradi travm iz preteklosti.
Among Slovenian modernist composers, Darijan Božič dedicated the largest part of his work to musical theatre. The genre classifications of his works show that the composer constantly searched for a ...new form of musical theatre. It would appear that he finally settled on a medium that could almost be designated as a “radio play”, with an emphasis usually on the spoken word, accompanied by occasional interventions of instrumental music. Over time, these interventions appeared to lose their modernist edge (harmonic clusters) and approach postmodernism by juxtaposing diverse elements. Thus, a characteristic of Božic’s works is their double imbalance: the language strongly dominates the music, while at the same time, the composer’s desire to implement avant-garde theatrical procedures in an institutional opera house seems unusual.
Med slovenskimi skladateljskimi modernisti je glasbenemu gledališču največ pozornosti namenil Darijan Božič. Obravnavana so njegova glasbenogledališka dela, pri čemer je že iz žanrskih podnaslovov posameznih del razvidno, da je skladatelj ves čas iskal novo formo za glasbenogledališko delo. Zdi se, da jo je našel v nekakšnem napol »radijskem« mediju – nosilno težo ima po navadi govorjena beseda, ki jo v obliki zvočne opreme spremljajo redke instrumentalne zvočne intervencije. Te skozi čas izgubljajo modernistično ostrino (harmonski grozdi) in se s sopostavljanjem raznolikega približujejo postmodernizmu. Tako se za Božičeva dela kot značilna izkaže dvojna neuravnoteženost – beseda močno prevlada nad glasbo, hkrati pa se zdi nenavadna skladateljeva želja, da avantgardne gledališke postopke skuša uresničiti v institucionalnem opernem gledališču.
Among Slovenian modernist composers, Darijan Božič dedicated the largest part of his work to musical theatre. The genre classifications of his works show that the composer constantly searched for a ...new form of musical theatre. It would appear that he finally settled on a medium that could almost be designated as a “radio play”, with an emphasis usually on the spoken word, accompanied by occasional interventions of instrumental music. Over time, these interventions appeared to lose their modernist edge (harmonic clusters) and approach postmodernism by juxtaposing diverse elements. Thus, a characteristic of Božic’s works is their double imbalance: the language strongly dominates the music, while at the same time, the composer’s desire to implement avant-garde theatrical procedures in an institutional opera house seems unusual.
Med slovenskimi skladateljskimi modernisti je glasbenemu gledališču največ pozornosti namenil Darijan Božič. Obravnavana so njegova glasbenogledališka dela, pri čemer je že iz žanrskih podnaslovov ...posameznih del razvidno, da je skladatelj ves čas iskal novo formo za glasbenogledališko delo. Zdi se, da jo je našel v nekakšnem napol »radijskem« mediju – nosilno težo ima po navadi govorjena beseda, ki jo v obliki zvočne opreme spremljajo redke instrumentalne zvočne intervencije. Te skozi čas izgubljajo modernistično ostrino (harmonski grozdi) in se s sopostavljanjem raznolikega približujejo postmodernizmu. Tako se za Božičeva dela kot značilna izkaže dvojna neuravnoteženost – beseda močno prevlada nad glasbo, hkrati pa se zdi nenavadna skladateljeva želja, da avantgardne gledališke postopke skuša uresničiti v institucionalnem opernem gledališču.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Božični večer, 24. december 1959. Čečovje št.7, stolpnica, 7. nadstropje. Moj prvi Božič. Božično drevesce je pravo, okrašeno v ...stilu tedanjega časa. Na njem so prižgane prave svečke, kar je danes že prava redkost, tudi zaradi varnosti. Pod drevescem je prt s čipko, ki ga skrbno hranim še danes. Prav tako jedilni servis v omari, ki je bil poročno darilo staršem pred 61. leti. Vsako leto ga še uporabim pri skupni božični večerji svoje družine.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Starčeva družina z materjo Terezijo Breščak, sestro mojega pranonota Toneta Breščaka, božič 1936.- All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
